Aktualno

Nekdanji vinograd za Račjim dvorom v Mariboru čaka novo, drugačno življenje

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
24.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matej Kline z ekipo si je zadal velik zalogaj, bo pa novi center zanimiva pridobitev za Maribor.
Sašo Bizjak

Učno-demonstracijski center za kmete in druge pridelovalce, park s sprehajalno potjo, klopmi, tudi stojnico za nakup lokalnih pridelkov, pa nekakšen živalski vrt, pravzaprav bolj živali s kmetije v mestnem okolju, pa tudi sadovnjak, kamor si bodo občani lahko prišli sami nabrat sadje - vse to naj bi nastalo na območju že nekaj let zapuščenega vinograda za Račjim dvorom. Ambiciozni, a predvsem v sozvočju z naravo so cilji Mateja Klineta in ekipe iz Permakulturnega inštituta Maribor, ki ima s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v imenu države upravlja to zemljišče, sklenjeno zakupno pogodbo.

Površine, ki jih nihče ne želi

Predvsem nezainteresiranost drugih morebitnih zakupnikov takšnega, po strmem pobočju na 18 hektarjih razprostrtega zemljišča je Klineta, potem ko je tudi oglas za zakup tega nekdaj mogočnega, danes pa visokozaraslega vinograda, dalj časa visel na oglasni deski, pripeljal do zakupa. "To so površine, ki jih nihče ne želi; predvsem, ker so bile najprej degradirane, potem pa zapuščene. Obdelava takih površin je težja, z velikimi stroji se tega ne da obdelovati in z ekonomskega vidika je donos premajhen," razlaga odličen poznavalec permakulture, ki je alternativa tradicionalnem kmetijstvu.

Predvsem med pandemijo je sicer ograjeni vinograd postal priljubljena točka sprehajalcev.
Sašo Bizjak

Predvsem po tem, ko so lastniki zemljo na Pobrežju, kjer je imel Permakulturni inštitut že vzpostavljen manjši učno-demonstracijski center, prodali, bo nova lokacija omogočila vzpostavitev večjega učno-demonstracijskega centra (enega večjega že imajo v Halozah), Kline pa načrtuje še vrsto drugih vsebin, ki jih želi, tudi za občane, vključiti na ta ves dan osončeni hrib.

Minuli posegi krivi za erozijo zemlje

"Ključna je revitalizacija zemlje, saj so minuli posegi povzročili erozijo zemlje in v taki prsti tudi ni pogojev za rast česarkoli. Zemlje ni več, nekaj je treba narediti," razlaga sogovornik, ki se zaveda, da je obnavljanje takšnih površin večletni proces, a če ga ne izpelješ, se zgodi erozija, kot se je v tem primeru. Dodaja, da v permakulturi - gre za inovativne pristope, na katere pa konvencionalno kmetijstvo, priznava, še zmeraj gleda z velikim odporom - ne orjejo, ne škropijo, pridelujejo pa kakovostnejšo hrano. "Povezani smo tudi s Srednjo biotehniško šolo Maribor, ki je pri nas že opravljala prakso, pa tudi s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora, s katero sodelujejo tudi na področju raziskav.

Predvsem ozaveščanje ljudi je v ospredju aktivnosti Permakulturnega inštituta, in sicer o tem, kaj pomeni klasičen pristop obdelovanja zemlje in kakšne so njegove posledice, ter kaj na drugi strani prinaša z naravo usklajen pristop. "Cilj je ustvarjati prst, povečevanje biodiverzitete in ustvarjanje humusa v zemlji. S tem tudi ustvarjamo večjo produkcijo, kar je lahko argument za tiste kmete, ki kmetijstvo zapuščajo, ker ni rentabilno, tak način je namreč dvakrat bolj donosen od konvencionalnega," razlaga Matej Kline.

Permanentna agrikultura

Da konvencionalno kmetijstvo na stvari gleda skozi bilanco snovi v zemlji, kot so dušik, fosfor, kalij, medtem ko premakulturni način (izraz je izpeljan iz besedne zveze permanentna agrikultura) gleda to skozi bilanco žive snovi. "Narava deluje po svojih zakonitostih, rastline, drevesa se dokazano med seboj 'pogovarjajo' preko mikoriznih združb, velika drevesa tudi dovajajo hranila za preživetje, kar je znak skrbi za potomstvo," razlaga sogovornik in dodaja, da so tla v sterilnem kmetijstvu "sterilna", zato pa je zemlji treba dodajati hranila, kar po drugi strani oslabi imunske sisteme rastlin, to pa zahteva škropljenje proti boleznim, s tem pobijamo mikroorganizme in uničimo njihovo strukturo. "Kako dobro delujejo tla brez te obdelave, najbolje vidimo v gozdu, kjer tla niso obdelana," dodaja Kline, prepričan, da je prehod v trajnostne prakse zelo pomemben.

Zanemarjeni vinograd bo treba najprej temeljito očistiti.
Sašo Bizjak

Področje, na katerem se je mogoče še veliko naučiti

Prav zato, ker se še zmeraj srečujejo s prepričanjem kmetov, da takšen pristop ne deluje, so tovrstni demo centri, kot bo tale nad Račjim dvorom, ključni, nekateri kmetje pa so že prepoznali prednosti tovrstnega pristopa. Med njimi je tudi nagrajena eko kmetija Pri baronu iz Frama, pa tudi mlada prevzemnica Forminke, ene največjih zelenjadarskih kmetij na Dravskem polju, Lea Žnidarič. "Še vedno pridelujemo sadje in zelenjavo na konvencionalen način, se pa kažejo potrebe, da se približamo naravi. V permakulturi vidim široko področje, kjer se lahko še veliko naučimo," pravi Žnidaričeva, ki skupaj s Klinetom išče rešitve za boljšo letino na tistih delih zemlje, kjer je letina slaba ali je sploh ni.

Matej Kline: "Ključna je revitalizacija zemlje, saj so minuli posegi povzročili erozijo zemlje in v taki prsti tudi ni pogojev za rast česarkoli."
Sašo Bizjak

Nekoč živinorejska in poljedelskega kmetija se je z opuščanjem živinoreje začela soočati s pomanjkanjem organskih gnojil in tako je Žnidaričeva iskala nasvete in priporočila, kako njihovo vrednost nadomestiti brez živinoreje. "Matej ima ogromno znanja, veliko se je učil v tujini in danes skupaj izmenjujemo veliko znanj. Prvi večji ukrep po svetovanju je bil nanos komposta na najbolj kritične njive, kjer je bil pridelek slab ali ga ni bilo in kjer je analiza pokazala nizko vsebnost humusa," razlaga sogovornica, ki se zaveda pomena kakovostnega pridelka, saj se, kot pravi, ukvarja z zelenjavo, ki gre skoraj neposredno z njive v ust. "Sem magistra farmacije, in če sem 15 let skrbela za zdravje ljudi, ne smem zdaj pozabiti na to."

Sašo Bizjak

Najprej bodo uredili pešpot

V teh dneh že poteka intenzivno čiščenje nekoč mogočnega vinograda, odstranjeno rastje bo služilo kot biomasa, Matej Kline pa med našim obiskom razlaga o načrtih, ki niso majhni, o tem, da bodo prve spremembe, vsaj urejena pešpot skozi zdaj še vinograd, uvedene še letos. Med sprehodom mimogrede zazna, kje zastaja voda, kar je, kot pravi, nekakšen mini izziv, a s svojim znanjem ima tudi rešitve, zato že kar ve, katero rastje bo ostalo, da ne bi povzročali dodatne erozije. Sicer ograjeni vinograd, ki je postal med sprehajalci še posebej priljubljen med pandemijo koronavirusa, je še zmeraj precej priljubljena pohodna točka Mariborčanov, že kmalu pa ga očitno čaka novo, bogatejše življenje.

Igor Napast
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?