Aljoša Stojič
Četrt stoletja mineva, polnih 25 let, odkar deluje prostovoljno društvo Jasa. O tem, kako se je vse skupaj začelo in kako se je znašla v društvu s sedežem v Mariboru, smo povprašali predsednico Matejo Jamnik. In seveda o knjigi, tej skrinji večne in univerzalne babičine modrosti in lepote:
"V četrt stoletja smo v društvu Jasa izročili prebivalstvu 25 naslovov. Vedno je tako, da se odločimo za temo, ki ni celovito osvetljena, a je bistvena za razumevanje življenja. Po tem urednik zagotavlja avtorja (pogosto je to skupina avtorjev) in druge sodelavce in 'strogo' pelje aktivnosti do oknjiženja (strog je tudi do sebe kot avtorja). Natisnjena knjiga pri nas pomeni konec prvega polčasa. V drugem polčasu skrbimo, da se knjiga znajde v številnih rokah - da bo poglobljeno prebrana."
Kakšna knjiga pa je dobra knjiga? "Številni bi rekli, da je to stvar okusa. Kakšna zabloda! Shakespearova dela so briljantna - naši okusi nimajo s tem nič. Nekaterim je prijetno, če imajo v ustih kašo in mlačno vodo; izgrajenemu okusu pa kaj takega povzroča bruhanje. Tako je z okusi. Skozi stoletja so se izkristalizirala merila za vrednotenje umetniških del. V vsaki teoriji umetnosti so zapisana. Sicer je to preprosto ugotoviti. Flaubert je zapisal: 'Ko berem Shakespeara, postajam večji, brihtnejši in plemenitejši. Ko pridem do konca kakega njegovega dela, se mi zdi, da sem na visoki gori.' To je - to. Po prebrani knjigi, pravi knjigi, smo pametnejši in lepši. Bolj pripravljeni za življenje."
Celoten pogovor si lahko preberete v jutrišnji izdaji Večera v nedeljo.
