
V podravski regiji so v mariborskem Judu klubu Železničar prvi uvedli tako imenovani inkluzivni judo. Pri njih tako zdaj vadijo otroci, mladostniki, starejši s posebnimi potrebami, bodisi z motnjo v duševnem razvoju, z drugimi razvojnimi težavami in motnjami ali lažjo do zmerno gibalno oviranostjo. "Vadba je individualno prilagojena posamezniku, izvajajo pa jo ustrezno izobraženi strokovnjaki. Vsi, ki obiskujejo naše treninge, postajajo bolj samozavestni, tudi mi, ki delamo z njimi, osebnostno rastemo," je pojasnila Mojca Antolinc, profesorica, magistrica pedagogike, diplomirana sociologinja in trenerka juda, ki skrbi za inkluzivni judo v klubu.
Da se ta vrsta juda vse bolj razvija, je bilo opaziti tudi na 5. festivalu juda za vse Jožeta Škrabe, ki ga je v dvorani Lukna pripravil JK Železničar. Ob 63 slovenskih tekmovalcih in tekmovalkah so na blazine stopili tudi športniki iz Hrvaške in BiH. "Organizacija festivala je bila velik zalogaj, a ko gre za dober namen, ni nič težko. Zelo smo tudi zadovoljni, da je iz našega kluba tekmovalo kar 22 od skupno 35 vadečih. Vsi so bili uspešni, s trenerji Juretom in Matjažem Antolincem ter Rudijem Blažičem smo se veselili vsakega njihovega uspeha," je razložila Antolinčeva.

"Zanimanje z leti narašča. Najmlajše, stare štiri ali pet let, vključimo v judo vrtec. Najstarejši član naše skupine pa je 63-letni Milan Mugerle, mojster juda in predsednik Zveze slepih in slabovidnih Maribor. Večina naših članov obiskuje OŠ Gustava Šiliha, nekaj jih je iz Centra za sluh in govor, nekaj tudi iz VDC Polž. Izvajalci inkluzivnega juda si prizadevamo, da bi otrokom, mladostnikom in drugim s posebnimi potrebami približali judo in s tem spodbujali njihov motorični razvoj, jih naučili samokontrole in obvladovanja ter primernega izražanja čustev ter da bi se ob tem predvsem zabavali. Tudi starši so zelo zadovoljni, da so otroke vključili v vadbo, saj judo pomaga pri oblikovanju osebnosti, do večje samozavesti in motivacije, navaja na druženje in prijateljevanje ... Tudi mi smo zadovoljni, da jim lahko pomagamo, srčni cilj inkluzivnega juda je predvsem, da udeleženec trening zapusti z nasmehom," še doda Mojca Antolinc.

"Z judom se ukvarjam dve leti, rada obiskujem treninge. Znam vstopiti v borbo, naučila sem se različnih metov, tudi končni prijem mi ni tuj. Vsakega tekmovanja se veselim," je dejala devetletna Žana Klinc. "Treniram tri leta, poznam vse mete, uspešno tudi tekmujem, že dvakrat sem osvojil naslov državnega prvaka. V judu uživam," je povedal 19-letni Luka Heinrih. "S prvenstva Slovenije že imam kolajno. Judo je lep šport, z veseljem treniram in tekmujem, premagujem težave, ki me pestijo," je dejal 30-letni Žiga Kos. "V judu sem na državnem prvenstvu osvojila že dve zlati kolajni, tudi kakšnega fanta položim na hrbet, nekateri se ne upajo spoprijeti z menoj, bojijo se me, jaz se ne bojim nikogar," je ponosno povedala 23-letna Pia Tuš. "Sodnik v inkluzivnem judu mora biti potrpežljiv, pozoren, tekmovalca mora s pogovorom in še čim pripraviti na dvoboj, imeti mora občutek za dvoboj oseb s posebnimi potrebami," pa je o svojem delu razložil sodnik juda iz Maribora Sašo Pajtler.