Na letošnji splošni maturi je med 5794 dijaki in dijakinjami, ki so jo letos prvič opravljali, vse točke doseglo 15 maturantov, med njimi dva z II. gimnazije Maribor. To so najboljši od najboljših, ki na splošni maturi dosežejo vseh 34 točk in jih lahko opišemo kot češnjo na smetani maturantske torte. Lani je bilo v državi le osem diamantnih maturantov, nobeden pa z mariborskih gimnazij. Tudi zato Zarja Doberšek in Elias Pascal Bračko, letošnja diamantna maturanta z II. gimnazije Maribor, še bolj blestita.
Najprej olimpijada, potem počitnice
Za Zarjo Doberšek se počitnice še niso začele. Te dni se udeležuje mednarodne biološke olimpijade, ki bi sicer morala potekati na Portugalskem, a se zaradi pandemije koronavirusa odvija na daljavo, za slovensko ekipo na fakulteti za biologijo v Ljubljani. V znanju iz biologije se meri z najboljšimi mladimi biologi s celega sveta. "Zame je bila uvrstitev na olimpijado velik dosežek in je prvič, da mi je uspelo. Je dobra priložnost, da se malo več naučim," pravi. Biologija je njena ljubezen, ki je vzniknila v srednji šoli. Zasluge za to gredo profesorici Katji Holnthaner Zorec. Zato Doberškova tudi nadaljuje študij v tej smeri. Na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani bo študirala laboratorijsko biomedicino. "Ves čas me že znotraj biologije zanimajo celična biologija, molekularna biologija in genetika, vse to pa vključuje prav ta študij. Zelo me pritegne genska terapija, tudi RNK-cepiva, in s tem bi se želela ukvarjati v prihodnosti. Če bo le priložnost," pravi Zarja.
Za vpis na fakulteto potrebuje precej točk, omejitev je visoka. Sprejmejo le 50 dijakov. Štejeta uspeh v tretjem in četrtem letniku in uspeh na maturi. "Matura je bila precej drugačna od mature preteklih let, predvsem zaradi dolgotrajnega dela na daljavo. Pri tem moram pohvaliti naše profesorje, ki so se potrudili, da so delo na daljavo čim bolj približali pouku v šoli in so nam bili pripravljeni razlagati snov tudi izven učnih ur, zato mislim, da smo bili na maturo dobro pripravljeni. Čeprav sem prepričana, da šolanje na daljavo pouka v šoli nikoli ne more in ne sme nadomestiti."
"Ker ne veš, kaj pričakovati, se za vsak primer naučiš še malo več"
Strah - kaj če bo premalo
Stresa ji ni povzročalo učenje, pač pa negotovost. "Za vse nas je bilo stresno to, da nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Nisem vedela, kako bo šolanje na daljavo vplivalo na predelano znanje. Nisem vedela, kaj se učiti, kaj pričakovati. Zame je stresno, če ne vem, kaj pričakovati." Zaradi tega je še več truda in moči usmerjala v učenje. Predvideva, da se je veliko dijakov toliko več učilo, da so tudi profesorji mnogo več truda vlagali v predajanje znanja, kajti rezultati na maturi so primerljivi s preteklimi leti. "Strah nas je bilo, kaj če bo premalo. Ker ne veš, kaj pričakovati, se za vsak primer naučiš še malo več." Kako biti najboljši med najboljšimi? "Zaupati moraš vase. Morda je to res floskula, ampak pomaga pri samozavesti. Sicer pa vztrajnost in trdo delo. Če se ne bi učila, mi ne bi uspelo."
Ob trdem delu ji je ostal tudi prosti čas. Ob branju, trenutno se posveča romanom klasikov, je bila aktivna pri šolskih dejavnostih, zato jo je šolanje na daljavo tudi na tem področju prizadelo. Ko so se lahko družili, je uživala je pri igranju klarineta v Drugem orkestru II. gimnazije.
Mednarodna odličnost
Izjemno so se dijaki II. gimnazije odrezali tudi na mednarodni maturi. Ta program se v Sloveniji izvaja na le treh gimnazijah. "Rezultati so izjemni in težko ponovljivi," jih je povzel Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije, kjer je letos maturo opravljala že 30. generacija dijakov. Izdelali so vsi dijaki, od 32 dijakov je 25 zlatih maturantov, šest dijakov je doseglo vseh 45 točk. Povprečje je 42 točk. Vseh 45 točk so dosegli Dragan Andreevski, Ana Damjanović, Hana Lorenčič Vauda, Hana Oštir, Klara Polič in Brina Završnik. Pogovor s Hano Oštir objavljamo prihodnji teden v sredo. Na kafe jo je povabil Miha Dajčman.
Prva generacija bodočih zobozdravnikov iz Maribora
Bodoči zobozdravnik Elias Pascal Bračko meni, da moraš imeti za tako diamanten rezultat tudi malo sreče. Recept, da uspe tako odlično: "Delati trdo. Veliko časa posvetiti temu, da dosežeš, kar si želiš. Velikokrat se odreči čemu, kar bi raje delal tisti trenutek. Ampak če si želiš v življenju vrhunskih rezultatov, drugače kot z garanjem ne gre." V Sloveniji res vrhunski rezultati niso potrebni za vpis na nobeno fakulteto, pomagajo pa. Vpisuje se na študij dentalne medicine mariborske medicinske fakultete in bo predstavnik prve generacije študentov te smeri. "Bolj je šlo za željo, da sem samemu sebi dokazal, da sem sposoben," pravi. Je perfekcionist? "Ko si nekaj vbijem v glavo, si to želim doseči in se za to potrudim," odgovarja. Ko vedeti in znati ni povezano le z ocenami in so te le stranski produkt.
"Naučil sem sem, da ko se učim neke stvari, ki na prvi pogled nimajo nekega pomena, osebnostno rastem. Več znanja ko imaš, ne samo, da več veljaš, bolje znaš reagirati v vsakodnevnih situacijah. Življenje je nepredvidljivo, in več ko veš, bolje se lahko odzoveš na to, kar ti okolica prinaša. Velikokrat gre bolj za malenkosti, ki pogosto odločajo, ali bo tvoje življenje takšno, kot si želiš, ali pa ti bo spodletelo." Kakšno življenje pa si želi? "To je težko vprašanje za 19-letnika. Da bi bil srečen. Kaj pa to pomeni, se sproti spreminja. Materializem ti da oporo, to je osnova, ampak vsak dan moraš iskati srečo in delati za to, da si lahko ob koncu dneva rečeš, danes sem naredil vse, kar sem lahko, in sem zadovoljen sam s seboj."
Brez športa ne bi zmogel
Kljub učenju si je vzel čas tudi za sprostitev. Brez športa med karanteno in šolanjem na daljavo, pravi, ne bi preživel. "Moram se gibati. Zdaj tečem, delam vaje za moč. S prijatelji pa rad igram odbojko. Karkoli. Pri izbiri športa ni meja. Toliko, da se človek razgiba, da srce bije, da se zbistrimo in smo pripravljeni na nove podvige."
Medtem ko se veliko otrok boji obiska pri zobozdravniku, Eliasa Pascala Bračka zobozdravstvo zanima že od osnovne šole. "Všeč mi je, če imajo ljudje lepe in zdrave zobe. Vse se začne s higieno. Evolucijsko stanje zob izraža tudi naše zdravstveno stanje."
"Več znanja ko imaš, bolje znaš reagirati v vsakodnevnih situacijah"
Prepustil se bo toku življenja, tudi življenja v tujini ne izključuje. "Maribor je za evropska merila dokaj majhno mesto. Ima svojo univerzo. Možnosti za šolanje so zelo dobre. Da gredo mladi raje v Ljubljano ali tujino, je povezano z zaposlitvenimi možnostmi in dohodkom, ki je kje drugje boljši." Odraščal je v Mariboru, zdaj živi na podeželju. "Sem Mariborčan vedno po srcu," pravi. Zobozdravnikov v Mariboru že primanjkuje in še večji manko se napoveduje, mu sugeriramo. Med študijem v Mariboru ali Ljubljani ni kolebal. Odločitev je bila jasna. "V Ljubljani bi moral imeti lastno stanovanje. Nepremičnine tam so tako drage kot v Gradcu, če ne celo dražje. V Mariboru bo tudi manjši razred študentov, kar prinaša prednosti." Prvega oktobra si res zelo želi sesti v predavalnico. Še pred tem pa ga čakajo počitnice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
