Nina Ambrož
Na Štajerskem se 1. januarja tradicionalno skače v Dravo na Vurberški plaži v Dupleku. Dogodka, ki ga organizira društvo Ohranimo naravo čisto, se je letos udeležilo 30 pogumnežev in ljubiteljev narave. Večina so bili moški, žensk je bilo devet. Spodbujalo in občudovalo jih je približno 400 gledalcev, reševalci so bili v nizkem startu, a so tam tudi ostali, ker ukrepanje ni bilo potrebno. Vzdušje je bilo praznično, pozitivno. Borut Ludvik, predsednik društva, se spominja, da so si pred petimi leti, ko je dogodek potekal prvič, v Dravo upali le trije. Navdušenci, ki se radi prepustijo zdravilnemu šoku mrzle vode, se množijo in jih je zdaj že desetkrat več.
Varovanje narave pred avanturo
Bolj kot število, koliko ljudi je skočilo v reko, je pomemben odnos do reke in narave, poudarja Ludvik. Udeležencem pripravijo malo šolo okoljevarstva, govorijo o skrbi za naravo in v tej maniri delujejo - okolico pustijo čisto, za sabo odnesejo vso embalažo in smeti. Namen novoletnega potopa ni tekmovanje ali trepljanje, kdo zmore (naj)več. Čeprav društvo našteva koristi, ki jih prinaša plavanje v mrzli reki, vendar opozarjajo, da je avantura primerna le za tiste, ki so popolnoma zdravi. Pravijo, da "krepi imunski sistem, pospeši izgorevanje maščob, poživi krvni obtok, krepi plodnost, poviša raven testosterona, ohranja lepe lase in kožo, prebudi, sprosti, omogoča mirnejši spanec."
"Videti je, da je Drava čista, približno tako kot Soča"
Temperatura Drave, ki teče čez štiri države in je najhladnejša v slovenskem predelu, je bila v ponedeljek, ko je bilo vreme nenavadno toplo za ta čas, v Vurberku med 4,3 in 4,5 stopinje Celzija. Vanjo niso dejansko skočili, ker je ob betonski platformi, kjer je bil vstop, globina reke pozimi le en meter. Temveč so zaplavali osem do deset metrov, se hitro posušili, obrisali in pridružili zabavi na nabrežju.
Ni Dupleka brez Drave
Čistoča reke naj ne bi bila problematična. Borut Ludvik, tudi kajakaš, to često demonstrira z vodo, ki jo zajame v kozarec in primerja: "Na oko je videti, da je Drava čista, približno tako kot Soča." Čeprav je stanje boljše kot pred kakšnimi 15 leti, ko je bila Drava precej umazana zaradi industrije, še ni hvalevredno. "Zato da bi se v rokave reke vrnilo življenje ptic in rib, bodo država in občine morale razmišljati bolj dolgoročno in postaviti več čistilnih naprav in urediti kanalizacijo," menijo člani društva Ohranimo čisto naravo.
"Drava je potok, je reka, je voda. Drava je naša usoda. Daje nam in jemlje, ko so poplave. Včasih so solze, a drugič veselje, kljub vsemu je Drava naše življenje." Tako poetično je Vurberške skoke okrasil Maks Kobal, član društva Ohranimo naravo čisto. Nizal je statistične podatke o Dravi, njene značilnosti, bogastvo in opisal vpliv na razvoj kraja. "Občane bi radi mentalno in fizično povezali z reko Dravo. Ne predstavljamo si Dupleka brez Drave, kot ne Rima brez Tibere, Ljubljane brez Ljubljanice. Prizadevajmo si za pohodniške poti in kolesarske steze ob strugi reke, kopajmo se poleti v Dravi, kot so se naši predniki, poiščimo svoj mir in počitek ob nabrežju, seveda ob pravilnem odnosu do naravnega okolja," je pozval Kobal.
