Tomaž Ajd
Tudi na sončnih legah v Ritoznoju, na obronkih Pohorja, je v teh dneh živahno, saj vinogradniki končujejo letošnjo trgatev. Med njimi je tudi Matjaž Frešer, leta 2015 razglašen za inovativnega mladega kmeta, ki neguje 16 hektarjev vinogradov. S tem se uvršča med največje vinarje na Štajerskem, ki vino v celoti pridelujejo ekološko.
"Vsak letnik ima vinarjev podpis. Letnik 2019 bo predvsem za sveža vina zelo dober. Vinarji, ki smo več delali v nasadih, ravnali sortno skrbno, opravili spomladansko redčenje, jeseni nimamo težav. Imamo lepa dozorevanja, lepe sladkorje in lepe kisline," poznavalsko razloži vinar, ki ponuja štiri linije vina.
Mlajši preverijo, ali je ritoznojčan pravo ime
Z vinarji iz občine Slovenska Bistrica se je Matjaž Frešer povezal v konzorcij Ritoznojčan, ki obuja suho zvrst ritoznojčan s priznanim tradicionalnim poreklom. Meni, da je treba za to še marsikaj postoriti. "Verjamem, da je v ritoznojčanu prihodnost, že v njegovem imenu je top zgodba. Mlajši pivci na internetu preverijo, ali je to ime sploh resnično, starejši se tega vina z veseljem spominjajo. Vinarji moramo narediti še precej več za kakovost in znamko. Ime moramo dolgoročno povezati s celostno ponudbo naših obronkov Pohorja. Moj ritoznojčan je bil na letos na sejmu Vino Slovenija v Gornji Radgoni ocenjen za najboljši cuvée med svežimi vini in je dobil zlato nagrado. Ni pa dovolj, da na steklenici piše ritoznojčan, potrošniki danes iščejo nekaj več, osebni podpis vinarja. Za to so pripravljeni plačati tudi kakšen evro več," pravi Frešer.
Vino se prodaja z energijo
Pred petimi leti so odprli vinotoč, kjer se ob dobrem vinu lahko dobi še hladni prigrizek lokalnih dobrot. A prej so imeli odprto vsak konec tedna, zdaj pa postrežejo samo najavljenim gostom. Po vinarjevem mnenju mnogi ne ločijo, kaj sodi v ponudbo gostiln, turističnih kmetij in vinotočev. "Na Štajerskem se je model vinotočev izgubil, medtem ko je za tiste, ki prihajajo iz Gorenjske in Ljubljane, ta povsem običajen." Frešerjevi so se veliko bolj posvetili prodaji vina na druge načine. Sodelujejo na sejmih, prodaja tudi logistično zelo dobro teče. Glede na to, da so njihovi kupci v veliki meri stari od 30 do 45 let, so se Frešerjevi prilagodili mobilnim aplikacijam in vinskim portalom.
Ni dovolj le pridelava
Matjaž Frešer izpostavlja, da je treba gostu prodati celostno ponudbo tega območja, "da bo vesel, da se bo vračal in tudi drugim povedal, da je pri nas prijetno." Za to je potrebno sodelovanje vseh, skupni nastop na trgu. "Poleg tega se moramo na Štajerskem odločiti, kako bomo razvijali turizem in kako bomo mlade usmerili v razvoj kmetije. Ta del je najbolj zahteven, manjkajo ponudniki sirov, suhih mesnin, zelenjave, tudi vložene. Tako bi kmetije pridobile dodano vrednost in zaposlile tiste, ki bi radi ostali na njih," razmišlja Frešer. Prepričan je, da se od kmetijstva da živeti. Po njegovem mnenju je kmet tudi podjetnik:
"Zato so potrebna podjetniška znanja, v šolah bi morali učiti, da ni dovolj samo pridelava, potrebna je tudi prodaja." Turistična ponudba je dodana vrednost, vrhunsko zgodbo je zdaj spletla Rogla s pohodi med krošnjami. "Upam, da bomo tudi pri nas naredili kaj podobnega. V Ritoznoju bi lahko imeli skupni prostor, ki bi združeval šport, kulinariko in trgovino, lokacija je za to idealna," je vinar poln idej.
