Letos mineva sto let od začetkov waldorfske pedagogike. Trenutno deluje na svetu 1092 waldorfskih šol v 64 državah, tudi v Sloveniji, kjer je takšnih šol pet, in 1857 vrtcev v več kot 70 državah. V Sloveniji je šest waldorfskih vrtcev, dva od teh sta v Mariboru in ju obiskuje približno 150 otrok. Med prvimi v Mariboru je svojo klasično pedagoško izobrazbo z metodami waldorfske pedagogike dopolnila Viktorija Kovačič. V mariborskem javnem vrtcu je že leta 1993 začela izvajati waldrofsko pedagogiko, leta 2011 pa je ustanovila Inštitut Sofijin izvir Maribor, pod katerega okrilje danes sodi zasebni waldorfski vrtec Studenček z dvema enotama, na Studencih in v Pekrah.
Kakšni so bili začetki v Valvasorjevi ulici na Studencih?
"Ta vrtec je bila nekoč enota vrtca Studenci, a teh prostorov niso potrebovali, zato so zapuščeni propadali. Že leta 1999 smo prosili, starši so s tablami hodili in demonstrirali po občini, da smo lahko objekt vzeli v najem za potrebe razvoja waldorfske pedagogike v Mariboru in tukaj se je vse začelo - waldorfski vrtec in šola. S pomočjo sponzorjev in veliko prostovoljnega dela smo vrtec lepo uredili. Zanj smo plačevali tržno najemnino, občina pa je objekt počasi obnavljala."
Ker je poleti požar uničil ta objekt, vaši otroci obiskujejo vrtec v prostorih bližnje waldorfske osnovne šole.
"Ja, začasno. Prostore najemamo od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V ureditev in prilagoditev smo vložili že več kot deset tisoč evrov. V pritličju smo preuredili tri učilnice in hodnik, postavili smo montažne stene, uredili igralnice, dodatna stranišča, dodatne izhode, dve igrišči, namestili manjkajoče pohištvo. Vse smo uredili tako, da se otroci in zaposleni dobro počutijo in da so tudi starši zadovoljni. Ta teden nas je obiskala podžupanja Helena Kujundžić Lukaček in si natančno ogledala celotne začasne prostore vrtca in tudi Waldorfsko šolo Maribor. Mestna občina Maribor še vedno preučuje in zbira ustrezne podatke o reševanju objekta po požaru."
"Svetu dokazujemo, že vrsto let, da lahko otroci zrastejo v kreativne in uspešne ljudi brez kupov plastičnih igrač in nezdrave prehrane"
"Otroci so aktivni v vseh dejavnosti toliko in takrat, ko to želijo in zmorejo sami, preostalo je prosta igra"
"Naslednja zmota je, da naši otroci niso pripravljeni na vstop v šolo"
Od ena do pet
1. Zakaj ste začeli z waldorfskim vrtcem v Mariboru?
"Ker sem bila že kot študentka razočarana nad izkušnjami, ki sem jih doživela v javnem vrtcu. Predvsem ob ugotovitvah, da se večina znanja, pridobljenega na fakulteti, v praksi ne upošteva dosledno."
2. Ste lahko bolj konkretni?
"Kjer sem delala v javnem vrtcu, je bilo napeto in nelagodno, slabi medsebojni odnosi, veliko obrekovanja, nespoštovanja sodelavcev, staršev in otrok. Žal sem bila priča tudi zelo nestrokovnim obravnavam otroka, ki je imel težave, in takrat mi je čisto prekipelo. Upam, da je danes drugače, tako je bilo pred 25 leti."
3. Vendar so lahko slabe prakse povsod.
"Ja, zato je treba ozaveščati celotno družbo, katere so danes tiste prakse, ki se v bližini majhnih otrok ne smejo pojaviti. Vzpostaviti kriterije in lasten nadzor znotraj ustanov ter poglobljeno strokovno delo. V Sloveniji imamo dobre temelje v velikem številu dobrih vzgojiteljev in učiteljev ter v intenzivnem izboljševanju strokovnega, profesionalnega nivoja vodenja vzgojno-izobraževalnih ustanov s pomočjo Šole za ravnatelje in Inšpektorata za šolstvo."
4. Od kod želja in moč, da se ste pred 26 leti uprli sistemu z drugim sistemom?
"Za delo z otroki sem bila poklicana. Že kot majhna deklica sem se čutila prizadeta, ko so se otrokom dogajale krivice. Najtežje pri moji začetni waldorfski poti je bilo, da skoraj nihče iz mojega ožjega in širšega okolja ni razumel, kaj počnem. Tudi doma so me čudno gledali, čeprav so me podpirali z dejanji, ker so me imeli radi. Imam tudi intuitiven občutek, da je velike sisteme težko spreminjati od znotraj - predvsem gre prepočasi, bolje je izstopiti in si najti svoj prostor."
5. Pa čeprav tudi na račun očitkov, da ste sekta v Mariboru?
"Ja, res je, to je bilo še posebno na začetku v 90-ih letih. Ljudje so mi govorili, da sem se pridružila sekti, se posmehovali ali dajali cinične pripombe. Tudi strokovni krogi iz večjega dela javne pedagogike niso imeli nobenega vpogleda v praktično delovanje waldorfskih vrtcev, razen redkih izjem. Pojavljale so se neugledne in nestrokovne kritike sicer uglednih slovenskih strokovnjakov. Danes se pojavljajo prvi začetki našega strokovnega sodelovanja z nekaterimi javnimi vzgojno-izobraževalnimi institucijami predvsem na podlagi odprtega učnega načrta."