Grema na kafe z Renejem Brezovnikom: Ko smo zapustili letališče, so Španci še vodili

V toplih poletnih dneh smo na Štajerskem vajeni vročinskih neviht. Škodo, ki nastane zaradi ujm, skušajo člani Letalskega centra Maribor od 80-ih let prejšnjega stoletja preprečiti z letalsko obrambo pred točo. Eden od članov posadke Letalskega centra, ki vse poletje od jutra do sončnega zahoda dežura v Skokah, je tudi Rene Brezovnik. Član upravnega odbora Letalskega centra Maribor in predsednik motorne sekcije v največjem letalskem klubu v Sloveniji, ki deluje že 94 let, se z letalstvom ukvarja v prostem času, sicer pa je lastnik in direktor podjetja Avto NAD MB, ki se ukvarja s predelavo tovornjakov in kombijev v prevozna sredstva z izoliranimi hladilnimi prostori. Z Brezovnikom smo se srečali v lokalu Cafe Picadilly v Sokolski ulici na Studencih, blizu sedeža njegovega podjetja, pil je kavo z mlekom.

Kakšni so za vas poletni dnevi, ko s posadko dežurate za morebiten let za obrambo pred točo z letali?

"Letalski center Maribor se ukvarja tudi z letalsko obrambo proti toči. Po mojem in tudi širšem mnenju je zelo dobro, profesionalno organizirana. V posadki smo trije člani - pilot, kopilot in radarski operater. Dva člana sta v zraku, eden na tleh. Radarist ves dan spremlja situacijo na radarski sliki, ko so razmere nevarne in se bliža točonosni oblak, ki se najbolje vidi na radarju, zračna posadka sede na avion in odleti proti oblaku. Pri nas je deset radaristov, sedem kopilotov in pet pilotov. Vsak dan je posadka na letališču v Skokah, tam sedimo, čakamo, spremljamo, smo v pripravljenosti, pijemo tudi kavico, če je čas za to."

Ko je najbolj nevarno in se bliža neurje, vi vzletite.

"Da, takrat nas radarist pozove, treba se je odpraviti proti letalu, ki mora biti pripravljeno, pregledano, polno goriva, pripravljeni morajo biti reagensi za posipavanje. Odzivni čas mora biti zelo kratek. Ko letimo, so v zraku mejni pogoji za letenje, na robu varnega, a še vedno varni, saj je bistvo, da se letalo in posadka vrneta varno na tla. Med letom nam radarist na grobo sporoči lokacijo trenutne celice, odpravimo so do nje, letimo pred robom nevihtnega oblaka, kjer poiščemo dviganje oblaka, to čutimo z letalom. Kjer je dviganje oblaka, sprožimo naše agregate, v katerih je reagens, ta zgori, saje se vežejo in pod oblakom letimo, dokler traja srkanje in dviganje. Načeloma se zgodba konča tako, da se, preden nastane toča, masa vode in vlage vsuje ter nastane močan dež."

Minulo nedeljo ste bojda poleteli v času tekme slovenskih košarkarjev?

"Da, ko smo zapustili letališče, so Španci še vodili. Naš radarist je imel eno oko na trenutke tudi na rezultatu in vmes nam je v zrak javil, da smo zmagali."

Koliko časa ste v zraku in kdaj pristanete?

"Odvisno od neurja. V soboto smo bili v zraku skoraj uro in pol. Akcije so včasih trajale samo 20 minut, spet drugič dobri dve uri. Odvisno je od hitrosti premikanja oblaka, rasti in padanja oblaka, od vseh razmer. Pred oblakom se umikamo. Je pa odvisno od razmer, kjer pristanemo in kdaj. V soboto nismo mogli pristati v Mariboru zaradi močnega vetra in slabe vidljivosti, zato smo pristali v Murski Soboti. Goriva pa imamo za štiri ure letenja in lahko bi dosegli vsa večja letališča v tujini, tudi Budimpešto in Dunaj."

Omenili ste, da med dežurstvom včasih spijete kakšno kavo. Kaj sledi po pristanku? Vam odleže, če je neurje res močno?

"Ko je konec dežurstva, si včasih seveda privoščimo tudi pivo. Ob našem centru v Skokah je tudi bar. Se pa zgodi, da je v enem dnevu več akcij, tudi po tri. Dokler ni konec dežurstva, premora ni."​

Vsako leto se dogaja, da so težave s sofinanciranjem in pridobivanjem licenc za obrambo proti toči z letali.

"Res je. Vsako leto znova moramo pridobivati pogodbe za sofinanciranje občin in države. Občine so v večini pripravljene na sodelovanje, pri državi pa je, kot vemo, nekaj zavlačevanja in raznih igric. Smo pa do zdaj vedno rešili zadevo. Včasih začnemo prej, včasih pozneje, letos je to bilo 4. julija, kar je že pozno (obramba proti toči z letali traja do druge polovice septembra, op. p.)."

Kakšen je učinek letošnjih poletov?

"Po naših informacijah v našem območju velike škode zaradi toče ni bilo, kar je v redu. V soboto, ko je prišel po dolgem vročinskem valu močan sistem neviht, je bila toča po več delih Slovenije, pri nas pa ne. Smo pa edina posadka v Sloveniji. Naš letalski center se s tem ukvarja od osemdesetih let. Od takrat uspešno branimo to območje, seveda se pa lahko zgodi, da hkrati prideta dve nevihti, mi pa smo zmožni obdelovati le eno, ker imamo le eno letalo, in toči se je težko izogniti. Hkrati je problem tudi delovni čas našega letališča. Od 1. avgusta je odprto do 18. ure, pred tem je bilo samo do 17. ure, možnosti nevihte pa so tudi po teh urah zelo velike."

Problemom mariborskega letališča ni videti konca.

"Nam to letališče povzroča velike težave. Treba je poudariti, da je bil Letalski center Maribor prvi na tej lokaciji in dal zemljo, da se je letališče zgradilo. Sodelovanje je bilo skozi leta različno, dobro in slabo, v zadnjem obdobju pa bi ga opisal kot katastrofalno. Letališče je odprto osem ur na dan, kar je za nas zelo slabo. Odpre se ob 9. uri, pred tem ne moremo leteti, čeprav bi v poletnih mesecih denimo ob 6. uri zjutraj zelo radi leteli. Tudi šolanja v vročini, ki je prisotna v kabini, niso najbolj primerna. Še bolj pa nas moti hitro zaprtje letališča, možnost letenja, dostop do vzletno-pristajalne steze bi morala biti vsaj do 21. ure."

V nočnih urah letenje zaradi dotrajane osvetlitve sploh ni dovoljeno.

"Dokler je bil prejšnji upravljavec, so luči delale in se je ponoči letelo. Odkar letališče upravlja DRI, jim je uspelo zamočiti tudi to, zadeva ni več operativna. To je mednarodno letališče in človek bi pričakoval, da takšne zadeve delujejo, kot je treba."

Kakšne so rešitve za boljše delovanje Letališča Edvarda Rusjana?

"Z vidika našega centra bi bila najboljša rešitev, da lahko vzletno-pristajalne steze uporabljamo zunaj odprtosti Aerodroma Maribor. Sicer pa velike prihodnosti za letališče ne vidim, saj smo skozi leta videli, da se zgodba ponavlja. Velikega prometa ni pričakovati, ker interesa ni. Morda bi se dalo kaj narediti v cargo segmentu, a za to so potrebni investitorji, ki bi tukaj naredili skladišča. Smo pa v bližini Gradca, Ljubljane in Zagreba, zato velikega prometa v kratkem obdobju tu ne pričakujem."

Beležite kakšne odzive ljudi na vaše delovanje in obrambo pred točo?

"Da, pogosto. V soboto, ko sva s kolegom pristala v Murski Soboti, sva na naših družbenih profilih prebrala kar nekaj zahval, videla sva tudi fotografije našega letala v črnem oblaku. Odziv kmetov in drugih prebivalcev je dober."

Kje in kdaj je nad Mariborom najlepše leteti?

"Najlepše je nad Mariborom leteti, ko ni toče, ko je razlog leta drugačen. Lepo je leteti nad starim mestnim jedrom, stadionom, mostovi. Letimo tudi v turistične namene, pri nas lahko ljudje izkoristijo tudi BON21 kot športno dejavnost. Ponujamo polete do Triglava, po Sloveniji, pa krajše čez Maribor, Ptuj in podobno. Na voljo imamo kar nekaj avionov in usposobljenih pilotov za to."

Je kaj zanimanja za letalstvo pri nas?

"Volje je veliko. Pri nas izvajamo šolanje za pilota motornega letala, to je najbolj osnovna licenca. Je pa ta licenca pogoj za vse nadaljnje profesionalne licence. Imamo 15 dobro izobraženih inštruktorjev in pet zanesljivih letal. Vsako leto izšolamo približno 20 kandidatov. Povpraševanje pa je iz vse Slovenije."

Kakšne so vaše želje za Maribor?

"Želim si, da bi se stanje mariborskega letališča uredilo, da bi bilo odprto tako, da imajo od tega korist vsi občani in občanke. Letališče je javno dobro, mariborsko je moderno narejeno, a zelo slabo upravljano, brez ambicij in vizije. Želim si, da bi podjetništvo in delovna mesta v Mariboru še naprej rasla. Mislim, da smo na pravi poti."