Ko govorimo o influencerjih ali vplivnežih, "jih je treba razumeti kot potencialno profitabilne znamke, ki so rezultat globalizacije, povečanja količine promocije in kulturnih sprememb", pojasnjuje strokovnjakinja s področja medijev in komuniciranja dr. Breda Luthar. Dodaja, da imajo influencerji pomembno vlogo pri oglaševanju pod črto, pri katerem se podjetja potrošnikom približajo preko bolj osebnega nagovarjanja, da zgradijo intimnejši in zaupljivejši odnos. Preverili smo, kako delujejo mariborski influencerji Adrijana Dimec, Luka Pehnec, Urška Oman in Ciril Komotar.
S prihranki od influencerstva ustvarila lastno znamko
Adrijana Dimec je postala širše prepoznavna postopoma, ko je pred petimi leti ustvarila lasten blog: "Zanj sem se odločila, ker ljubim pisanje in izražanje in sem zaradi življenja s profesionalnim športnikom imela zelo dinamično življenje, polno sprememb, pri čemer mi je pomagalo, da sem o njih pisala in tako izražala svoje občutke." Influencerka je tako postala nenačrtovano.
Ustvarjanje vsebin in sodelovanje z različnimi podjetji, blagovnimi znamkami ali agencijami sta ji nekaj časa predstavljala glavni vir zaslužka. Cene za svoje storitve si influencerji postavljajo sami, Dimčeva jih določi glede na učinek, saj od vsakega podjetja, s katerim sodeluje, dobi povratno informacijo: "To mi da najbolj oprijemljiv občutek za kreiranje cenika. Plačilo je še odvisno od obsega sodelovanja, številke se začnejo pri 100 do 200 evrov za kakšne 'storije', večje kampanje bolj znanih (in finančno močnejših) podjetij pa hitro dosežejo štirimestne številke."
Dimčeva pravi, da je na podlagi sodelovanj zaslužila dovolj, da bi se s tem preživljala, a se je odločila, da bo prihranke vložila v razvoj lastne znamke oblačil Mera Collection. Oblačila prodaja preko spletne trgovine, blagovna znamka pa ji zdaj predstavlja primarni vir zaslužka. Sama vidi povezavo tudi z influencerstvom: "V tako kratkem času ta ne bi postala tako prepoznavna, saj gre za znamko z dodano vrednostjo, in ker so izdelki šivani v Sloveniji, po naročilu, so seveda tudi cene višje od tistih v veleblagovnicah, kar pomeni, da mora stranka najprej spoznati zgodbo znamke in zgraditi zaupanje, preden se odloči za nakup. Ker sem za to znamko stala jaz, me ljudje že poznajo in mi zaupajo, menim, da se je to zgodilo veliko hitreje, kot bi se sicer."
Velik nabor sledilcev doda kakšen evro več
Model Luka Pehnec, ki je svojo pot v svetu mode začel v času študija, je instagram influencer postal spontano. "Nikoli nisem ciljal namensko na določeno nišo, kot jo imajo posamezni influencerji, temveč sem zgolj gradil svoj profil na tistem, kar mi je bilo všeč: modeling, moda, lifestyle, potovanja, in spontano sem začel pridobivati vedno več sledilcev. Število sledilcev je naenkrat postalo precej visoko in posledično sem postal tudi tržno zanimiv," razlaga Pehnec.
Med spontanimi fotografijami lahko zdaj na njegovem profilu najdemo tudi objave, ki temeljijo na poslovnem sodelovanju z določenim naročnikom, včasih pa tudi modno fotografijo: "Predvsem zato, da postanem zanimiv potencialnemu naročniku." Kot model z izkušnjami tudi s tujih modnih trgov je spoznal, kako socialna omrežja služijo kot orodje v manekenstvu: "Ko sem bil v tujini, sem videl, da vedno več morebitnih delodajalcev da veliko težo tudi na socialna omrežja modelov, na primer število sledilcev." Meni pa, da to ni ključni faktor za uspeh na področju manekenstva. "Definitivno so tu tudi druge karakteristike modela - karizma, energija, specifičnost izgleda, želja in trud."
Prepoznavnost na socialnih omrežjih omogoča lažjo videnost pri potencialnih delodajalcih, ne igra pa ključne vloge v pogajanju za ceno storitev modela, pa vendar predstavlja dodano vrednost in prednost. "Velik nabor sledilcev, prepoznavnost in zanimivost vsebine dodajo kakšen evro več," pravi Luka Pehnec.
Zaslužki niso bajni
Urški Oman, na družbenih omrežjih bolj prepoznavni kot Carica sveta, glavni vir zaslužka predstavlja ustvarjanje foto materiala, blogerskih objav in kratkih videov na različnih družbenih omrežjih na temo doma in notranjega opremljanja. Ukvarja se še s svetovanjem pri prenovah in opremljanju doma. Sodeluje tudi s spletno trgovino Opremisidom.com, kjer je na voljo tako imenovana carska kolekcija pohištva. Influencersko pot je začela spontano: "Postopoma sem začela objavljati svoje slike in naredi si sam projekte ter šla s tokom." Za uspešen profil je nujno potrebna komunikacija z osebami, ki ga spremljajo, poudarja. Stik z občinstvom je po njenem ključ do uspeha.
Zaslužki niso bajni, izpostavlja: "Če včasih primerjam količino ur, ki sem jih namenila projektu, in končni zaslužek, je urna postavka neprimerljiva z drugimi službami." Je pa res, da si cene influencerji postavljajo sami "glede na število sledilcev, doseg, oglede, nivo kreativnosti in vložen trud". "Veliko ljudi se še ne zaveda, koliko dela stoji za ustvarjanjem vsebin. V ozadju so organizacija, miselni proces, ustvarjanje zgodbe za izdelki, produktna fotografija, obdelovanje fotografij, snemanje in montaža videov," pojasni Omanova.
Raje zasluži manj, a ostane zvest sledilcem
Ciril Komotar, internetno znan kot Komotar minuta, je več kot poldrugo desetletje avtomobilski novinar. Vozi in preizkuša v večini testne avtomobile, ki si jih po navadi sposoja iz uredništev, ki del svojega prostora namenjajo mobilnosti. Ta ga je vedno navduševala. "Moj oče je vso kariero posvetil AMZS. Svojo pot sem po zaslugi trme in na krilih zanesenjaštva začel na reviji Avto-Šport, nadaljeval v uredništvu Siola - oddelek Avto-moto, zdaj pa že peto leto ustvarjam Komotar minuto," razloži. Vsebino, ki jo ustvari, zdaj objavlja izključno na družabnih omrežjih Youtube, Facebook in Instagram. "Podatki, ki jih delim v lahkotnem slogu, se v svojem bistvu ne razlikujejo od tistih v klasičnih medijih," pojasnjuje.
"Širjenje informacij ni več problem, večji izziv je ustvariti kakovostno vsebino"
V novodobnem svetu "širjenje informacij ni več problem, večji izziv je ustvariti kakovostno vsebino, ki nekaj da, izobrazi in morda celo navduši". Vztrajnost je po njegovem za uspeh zelo pomembna, ključna pa je dobra vsebina. "Zaslužki so lahko dobri, vprašanje pa je, koliko časa takšni tudi ostanejo. Največji sovražnik dobrega zaslužka je najedanje kredibilnosti z razprodajo lastnih vrednot in ob pozabljanju na tisto, kar je influencerja sploh pripeljalo do pogajalskega izhodišča za poslovno priložnost - dobra vsebina. Raje zaslužim manj, a obenem ostanem zvest sledilcem," poudari Komotar in doda, da zavrne več kot 80 odstotkov poslovnih ponudb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
