

"Živel, 1. maj," danes odmeva tudi na vrhu Mariborskega Pohorja, kjer je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) skupaj s Sindikatom kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) pripravila slavje ob prazniku dela. Lepo vreme je pritegnilo številne ljudi, da bo odziv velik, je bilo jasno že pod Pohorjem, kjer je bilo težko najti prosto parkirišče, pred gondolo pa se je vila dolga vrsta, saj povratno karto zanjo danes zaračunavajo pol ceneje, le tri evre.

"Ko delam in dobim 742 evrov bruto, mojega sindikalista vprašam, je to minimalna plača ali ni? Pa mi pravi: '50 jih čaka zunaj na to delovno mesto. Bolje, da si tiho in delaš'. Sindikalist! In kaj boš naredil, ko imaš družino?"

"Živimo zase in svoje bližnje, ne za delodajalce"
Za praznični program sta poskrbeli Godba Ruše z mažoretkami in skupina Njubend, zbrane pa so nagovorili sindikalista Boštjan Medik (ZSSS) in Martin Dular (SKEI) ter v imenu mariborske občine bivši podžupan Zdravko Luketič. Medik je opozoril na pritiske delodajalcev na zaposlene, predolge delovnike in številne kršitve, ki se v zvezi s tem dogajajo. "Zadnja leta v Sloveniji beležimo rekordno gospodarsko rast in eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zgodovini. Za tak položaj ste zaslužni delavci in prav je, da končno izstavite svoj račun. Pravico imate zahtevati delo v polnem delovnem času z upoštevanjem pravice do počitka in prostega časa. Živimo zase in svoje bližnje, ne delodajalce," je dejal ter poudaril, da je zahteva po konceptu 888 (osemurnem delavniku, osemurnem počitku in osemurnem prostem času) pred več kot 130 leti, ko so se uprli delavci tovarne v Chicagu, žal spet vse bolj aktualna. "Sindikat je še edini tisti, ki nas združuje. Pozabili smo na solidarnost, pozabili smo na druženje in vrednote 1. maja. V solidarnosti je sloga, tega ne smemo pozabiti," pa je povedal Dular.

Največ "stare garde"
Da je kolektivno praznovanje 1. maja stranskega pomena, je dokazovala struktura obiskovalcev, večinoma upokojencev. "Mi smo zvesti, tista stara garda. Pač gremo, da nismo doma," so povedali Jožefa in Jožef Tenko ter Stanko Verlič. Obujali so spomine na nekoč velika prvomajska praznovanja in kresovanja, ki jih v Mariboru sploh ni in jih pogrešajo. "Včasih si imel na vsakem hribu kres. Zamerim mladim, da opuščajo to staro navado," je razlagal Jože Tenko. "V Bresternici, pa tudi pri Areni, je bilo po 10.000 ljudi. Je pa res, da Maribor ni več industrijski in delavski center, kot je bil nekoč," je dodal Stanko Verlič.


"Bodi tiho in delaj"
Razgovorili sta se tudi kolegici Martina in Hermina, še aktivni delavki, ki jima 1. maj pomeni dela prost dan in čas za preživljanje z družino. "Žal je veliko izkoriščanja, enemu človeku dajo delo za dva. Plače pa ... porazne, z dodatkom do minimalne plače. Žalostno, glede na to, da delam vse dni v tednu plus še dve nedelji v mesecu," je zaupala Martina, zaposlena pri enem največjih slovenskih trgovcev. Da je tudi zaupanje v sindikate precej okrnjeno, pa je pripovedovala Hermina. "Minimalna plača je 800 in nekaj evrov bruto. Ko delam in dobim 742 evrov bruto, mojega sindikalista vprašam, je to minimalna plača ali ni? Pa mi pravi: '50 jih čaka zunaj na to delovno mesto. Bolje, da si tiho in delaš'. Sindikalist! In kaj boš naredil, ko imaš družino?"
