Mitja Sagaj
"Maribor ima vse pogoje, ki jih potrebuje za digitalizacijo," je ob otvoritvi prostorov ministrstva za digitalizacijo v petem nadstropju poslovnega dela Trgovskega centra City v središču Maribora dejala ministrica Emilija Stojmenova Duh. Razlogov, zakaj selitev dela ministrstva prav v Maribor, je v ministričinih očeh veliko, pojasnila je tudi vse sedanje in bodoče zaposlitve, ki izhajajo iz potrjenega kadrovskega načrta vlade.
"Žalostna sem, ker so nekateri ob novici, da se del ministrstva seli iz Ljubljane, najprej pomislili na stroške. V civilnem delu državne uprave je več kot 15 tisoč zaposlenih in večina jih dela v Ljubljani, kjer je cena nepremičnin zelo visoka, tako za bivanje kot za poslovne prostore. In da pridejo zaposleni v službo v Ljubljano, mora država plačevati visoke potne stroške, ceste so preobremenjene, da ne omenjam časa, ki ga zaposleni porabijo za pot," je dejala ministrica.
Mesto potencialov, ki se uporabljajo drugje
"Maribor je bil večkrat potolčen, a se je vselej pobral. Imamo torej izkušnje, kako je biti na vrhu in kako je biti na dnu," je dejala Stojmenova Duh. In dodala: "Imamo superračunalnik, imamo digitalno inovacijsko stičišče, kmalu dobimo tudi nov podatkovni center, ki bo lahko osnova za dodatne superračunalnike. Maribor pa ima predvsem kadre, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano ali, še huje, v Avstrijo. Še imamo priložnost, da ujamemo korak z najboljšimi v digitalni oziroma tretji industrijski revoluciji. Digitalizacija je nuja, ker je nezadržen proces, je pa tudi izjemna priložnost."
"Verjamem, da bomo lažje prišli do kadrov"
Da je Maribor mesto, ki ima potrebne kadre, ministrstvo pa tisto, ki bo mestu pomagalo nadoknaditi razvojni manko, je dejal tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Postregel je s podatkom, da se 37.000 ljudi ali 17 odstotkov celotnega aktivnega prebivalstva vozi na delo drugam, "nekaj seveda tudi k nam v regijo, a še vedno je delta za to regijo negativna, kar se v drugem največjem mestu v državi ne bi smelo zgoditi. S takimi problemi se po navadi ukvarjajo vasice." Opozoril je tudi na faktor razvitosti, ki, glede na evropsko povprečje, v avstrijskem Gradcu znaša 150, v Ljubljani 100, v Maribor pa zgolj 70. Tudi rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič Maribor vidi kot "mesto potencialov, ki se uporabljajo drugje, zahodno in severno od nas. Smo pa z množico uspešnih zgodb dokazali, da je Maribor neusahljiv vir teh potencialov, zato nam ni treba skrbeti."
Ni ministrica za digitalne bone
"Če je kdo pričakoval, da bom ministrica za digitalne bone, potem to nisem," se je na nekatere očitke, da so od ministrstva pričakovali več, odzvala Emilija Stojmenova Duh. Poudarila je, da je ena ključnih stvari širokopasovni internet oziroma gigabitna infrastruktura: "Lani smo napovedali, da bomo bistveno povečali črpanje sredstev za gradnjo interneta. Celo na ministrstvu za finance so dvomili, da nam bo to uspelo, in so bili konec leta pozitivno presenečeni. Gigabitna infrastruktura je ena naših top prioritet in tukaj nam odlično gre." Da so ena od prioritet tudi nove tehnologije, je dejala ministrica in napovedala za marec obisk Evropske komisije na temo, kako vključiti slovenska podjetja in raziskovalne institucije v mednarodno mrežo ter kako priti do financiranja v Evropi za razvoj novih tehnologij, med katere sodijo tudi polprevodniki. Omenila je še projekte nacionalnega programa za umetno inteligenco in napovedala skorajšnje razpise na tem področju.
Bodo delovna mesta v Mariboru lažje zapolnili?
V Mariboru bo na dobrih tisoč kvadratnih metrih, za katere ministrstvo plačuje približno 11 tisoč evrov mesečne najemnine, torej deset evrov za kvadratni meter, delalo približno 60 članov ministrstva. "Nihče se ne bo selil iz Ljubljane, tukaj bodo delali sodelavci, ki so se sedaj vozili iz Maribora v Ljubljano, in v okviru načrta za okrevanje in odpornost naše ministrstvo postane posredniški organ za digitalno preobrazbo, zato ima predvidene dodatne zaposlitve v tem delu države," je dejala ministrica. Postregla je s podatkom, da bodo iz naslova načrta za okrevanje in odpornost zapolnili še 29 delovnih mest, nezapolnjene pa imajo tudi kvote 16 delovnih mest iz bivše službe za digitalno preobrazbo, dodatne štiri še na direktoratu za informatiko, ki je na ministrstvo prešel z ministrstva za javno upravo. Skupaj bo na ministrstvu 315 zaposlenih.
Ministrica tudi upa, da bodo v Mariboru lažje zapolnili vsa delovna mesta, kot bi jih v Ljubljani, kjer bi se po prehodu 204 zaposlenih z direktorata za informatiko prav tako morali širiti v nove prostore, a bi bila najemnina zanje gotovo dražja. "Ko smo sporočili, da bomo v Mariboru, so se nam začeli oglašati javni uslužbenci iz drugih resorjev, ali potrebujemo kadre, da bi se premestili k nam. Verjamem, da bomo lažje prišli do kadrov," pravi Stojmenova Duh in na vprašanje, ali ima privoljenje vlade za vse nove zaposlitve, odgovarja, da so vse kvote potrjene v skupnem kadrovskem načrtu in tudi načrtu za okrevanje in odpornost, kar da razume kot podporo celotne vlade.
