Tradicionalna spomladanska akcija ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom (KME), ko se lahko prebivalci cepijo po znižani ceni 20 evrov (sicer 28) je v UŠC Leona Štuklja pripeljala veliko ljudi. Bili so bili dobre volje, organizacija je tekla odlično, ob uri so prišli na vrsto, pa še termin za drugi odmerek so že prejeli. Plačilo je bilo možno s kartico, tudi to so obiskovalci izpostavili kot dobro. 

"Odziv je več kot odličen. Glede na to, da imamo deset cepilnih ekip, po 10 ljudi naročenih na tri minute od osme ure zjutraj do 20. ure zvečer, lahko rečem, da je res fantastičen odziv na akcijo," je danes zadovoljna zdravnica Metka Cerovič. Ne zavrnejo nikogar, ki pride, četudi ni naročen. Ne samo med zainteresiranimi za cepljenje, tudi med zaposlenimi je vladala dobra volja. "Zaposleni smo zelo navdušeni nad to akcijo in se je veselimo. Nikomur ni bilo težko priti v soboto delati. Čeprav smo že malo utrujeni od ostalega cepljenja, je to cepljenje drugačno. Dobra volja med ljudmi in pozitivna energija vlada med vsemi," je dodala Petra Kodrič, glavna medicinska sestra splošnega zdravstvenega varstva. 

"Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je vedno individualno in individualna odgovornost, kar pomeni, jaz sam sem odgovoren, kaj sam naredim zase - ker mene vbode klop. Glede na to, da so klopi vedno bolj aktivni in so endemični v naših krajih, ter zelo živahni, kot posledica premilih zim, je odgovornost, da se cepim le na posamezniku. Večina se za cepljenje odloči, da zaščiti sebe," pojasnjuje. Njene besede potrjujejo tudi Mariborčani, ki so se danes cepili.   

Mariborčanka Barbara se je cepila že šestič. "Klopi me imajo zelo zelo radi in je to, da se zaščitim nujno. Danes pa sem prišla, ker je ceneje." Po prvi odmerek pa je prišel Sebastijan: "Zaradi strahu pred boleznijo klopov, ker sem res veliko v naravi, da se zaščitim." Po letu dni so s tretjim odmerkom cepili Ignaca. "Slišal sem zgodbe tistih, ki so zboleli in potek bolezni je bil težek. Hudo je, če človek zboli zaradi klopa in tega ne želim." Zaupa cepivu in strokovnjakom: "Tudi nalezljive bolezni so se v preteklosti iztrebile le s cepivi." Mama Sandra in hči Tjaša sta se cepili prvič. "Večkrat sva že razmišljali o tem, pa sva odlašali. Letos pa je bila odločitev dokončna, saj sva veliko v naravi in v gozdu. Klopni meningoencefalitis pa je virus zaradi katerega lahko resno zboliš, a bolezen lahko preprečiš." "Cepljenje ni bolelo, samo malo zapeče. Zelo so bili prijazni," je po cepljenju povedala Tjaša. Akcija z nižjo ceno ju je le še dodatno vzpodbudila, čeprav bi se cepili tudi drugače, sta še dodali.

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Virus se prenaša z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi, zato je nujno aktivno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti tej resni bolezni in ena takšnih poteka danes, so zapisali pri mariborskem zdravstvenem domu. Pred desetimi leti so v Zd. domu dr. Adolfa Drolca Maribor prvi v Sloveniji začeli s cepilno akcijo Zdravo v naravo, katero pa so kasneje, zaradi dobrega odziva, posnemali tudi drugi javni zdravstveni domovi v Sloveniji. "Mariborčani smo ozaveščeni in smo dobro precepljeni. Predvsem je vsako leto več interesa za cepljenje, kar pomeni, da se ljudje odločajo, ker se o tem pogovarjajo, ker so v stiku z boleznimi, ki jih klopi prenašajo. Ponosni smo, da se Mariborčani odločajo za cepljenje in ponosni smo, da jim kot zdravstveni dom lahko ponudimo to akcijo, da gredo lahko potem bolj sproščeno v naravo," pravi zdravnica Cerovič. Pohorje je blizu, Piramida, Kalvarija, Mestni park..."Na domačem dvorišču," doda zdravnica, nas lahko vbode klop: "Klopi so letos že aktivni. Premila zima je bila."

Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo KME in lymske borelioze v Evropi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je bilo predlani 87 prijav KME. Lani, ko smo bili več doma in več v naravi okoli svojega doma, so opazili izrazito povišanje. Za KME je zbolelo 187 ljudi. Letos zdravnica Metka Cerovič pričakuje, enako število obolenj, ki jih prenašajo klopi, saj je bila zima mila.  

NIJZ ocenjuje, da je približno 16 odstotkov prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okrog 7 odstotek prebivalcev. Že v sosednji Avstriji je odstotek cepljenih proti KME mnogo višji. "En razlog za tako majhen odstotek je, da je cepljenje plačljivo. Čeprav smo ugotovili, da kdor ima individualni interes, da zaščiti sebe, mu cena ne predstavlja takšnega problema. Problem je, da smo skeptični do cepljenja. Enostavno ljudje nimajo interesa in ne verjamejo in ne zaupajo cepivom, ampak ravno cepiva so tista , ki nas v večini primerov lahko rešijo oziroma zaščitijo pred virusnimi boleznimi," pove zdravnica Metka Cerovič.

Letos hkrati poteka tudi cepljenje proti koronavirusu. Svetovani časovni razmik med cepljenjem proti KME in drugim virusom ter cepljenjem proti Sars-Cov-2 je 14 dni. "S cepljenjem proti covidu se srečujemo letos prvič in ker ne poznamo, kako cepiva med seboj  interreagirajo je svetovani razmik dva tedna, da vemo, kateremu cepivu pripišemo nezaželene učinske. Tiste osebe, ki so covid prebolele in se dobro počutijo se lahko takoj, ko se njihova bolezen umiri, cepijo proti KME," pojasni strokovnjakinja. 

Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke (drugi odmerek sledi 1-3 mesece po prvem, tretji pa 5-12 mesecev po drugem - in tako časovno sovpada z vsakoletno akcijo), prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, nato pa na pet let.

Odrasli, stari 49 let, se proti KME lahko cepijo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V breme zdravstvene zavarovalnice so vsi trije odmerki. Cepljenje v breme OZZ pripada tudi otrokom, starim tri leta.