Marsikdo še vedno ne pozna ozadja ulične umetnosti, kjer je grafitarstvo udomačeno kot golobi. Ne prvih ne drugih večina ne mara, mnogim predstavljajo zgolj umazanijo, kazenje podobe sveta in strošek, čeprav so postali neločljiv del sveta in družbe. Tudi mariborske. Pravijo, da je podoba za tisoč besed, a sredi sive ali belkaste stene zapisane besede neznanih avtorjev še kako zbodejo oči. Kot kaže, so mariborske ulice postale ulični časopis grafitarjev.
Sporočila mariborskih sten in zidov so raznolika. Grafitarji s podobami in napisi opozarjajo na nestrinjanje z oblastjo, družbeno represijo, socialnimi razmerami, prav tako z njimi izražajo pripadnost mestu in nogometu, ob tem pa vsake toliko hitimo mimo sporočil, ob katerih se lahko le zamislimo ali glasno zasmejemo. Grafiti našega mesta so takšni, kot smo ljudje, z vsemi plusi in minusi! A medtem ko pluse želimo razkazovati, se trudimo minuse prekriti.
Pekarna - grafitarsko gnezdo in izbrisan Janša
Za grafitarje ni lepšega kot sveže prepleskana stavba, nova stena, strop, nadhod, podhod, morebiti vlak, tudi tla. Grafiti, murali in tagi (kot grafitarji imenujejo svoje podpise) v razvitejšem svetu že dolgo niso nič novega, a še vedno vznemirjajo. Ne le mimoidoče, ampak tudi mestne in državne oblasti - kot v primeru izbrisanega grafita Janeza Janše v Pekarni, kjer je pritrjena tudi spominska tabla (menda gre za prvi tovrstno obeležen grafit v Sloveniji).
"Politični grafit je medij komuniciranja marginalnih družbenih skupin in je tipičen za subkulturo velikih mest ter pogosto vsebuje neki uporniški odnos do socialnih norm, medtem ko se v umetnosti grafit obravnava kot oblika lastnega likovnega izražanja, ki nemalokrat razbija monotonost urbanega javnega prostora in na drugačen način opozarja na namen ali posebnost objekta, aktualnosti v družbi oziroma prostoru," odgovarja umetnostna zgodovinarka Nina Jeza. Pekarna kot alternativno "središče na robu" sicer tudi ostaja grafitarsko gnezdo Maribora.
Grafiti ture kažejo urbano plat mesta
Eden od primerov družbene aktualnosti so marsikje pojavljajoči se zeleni srčki aktivistov za pravice živali. Po mestu in v okolici so pogosto razpršeni tudi navijaški grafiti, največ pa je še vedno čečkarij.
"V svoji osnovi so vsi grafiti vandalizem oziroma nezakonito dejanje, tudi če gre za umetniško (estetsko) stensko intervencijo, ki se izvaja na površinah brez dovoljenja lastnika nepremičnine, javne ali zasebne," pojasnjuje Tanja Cvitko, kulturnica in vodnica po grafitarskih poteh Maribora. Tako imenovani Graffiti tour, ki sta ga zasnovala s fotografom Igorjem Unukum, po Mariboru izvaja v sodelovanju z Rajzefiberjem. "Mariborske grafite spremljam od leta 2012, vesel sem, da imamo zadnje čase vedno več pisanih sten, čeprav številnih grafitov več ni," pravi Unuk, ki je doslej ustvaril zajetno fotografsko zbirko grafitov v Mariboru. "So pa grafiti ture v večjih svetovnih mestih že uveljavljena ponudba in so praviloma vedno polne. Je pa res, da se lahko večja mesta pohvalijo z večjo paleto umetnikov in grafitov kot naš Maribor. Je pa to zagotovo sprehod, ki pokaže urbano plat mesta in odpre oči," pove Mateja Meh.
"Pregled grafitarske umetnosti in tudi vandalizma daje vpogled v psiho in mentaliteto mesta"
"Pregled grafitarske umetnosti, pa tudi vandalizma, daje vpogled v psiho in mentaliteto mesta," doda Cvitkova in izpostavi še vedno vladajoči grafit mesta OKO ZA OKO – PASTA ZA ZOBE na Lentu. "Definiral je celotno generacijo prebivalstva tako s svojo sporočilno vrednostjo kot z vizualno podobo in likovno rešitvijo," pove. Ta grafit je humorna priredba enega izmed 282 krutih zakonov šestega babilonskega kralja Hammurabija, v izvirniku znanega kot oko za oko, zob za zob. Nekateri v njem izluščijo sporočilo o nesmiselnosti ali neizogibnosti maščevanja, drugi se nasmihajo ob besedni igri, ki se zadnje leto pojavlja tudi v rahlo poetičnih ali humornih grafitih po mestu.
Vojna za površine
Med grafitarji, ki pogosto poslušajo punk ali hip hop glasbo ter so prepoznavni tudi po stilu oblačenja, obstaja nekaj pravil: spoštovanje drug drugega in "nedotakljivost" grafita naj bi bila na prvem mestu. Resnica je povsem drugačna, saj na ulici vlada prava mala vojna za površine. "Vandalizem znotraj vandalizma? Seveda, v grafitarsko razvitem svetu je to znano kot grafitarske vojne. Merjenje moči z vizualno podobo in sporočilnostjo del. Nekaj povsem drugega pa je nesmiselno, objestno uničevanje adolescentov, ki še niti ne znajo držati spreja v roki. V vsakem primeru vsakršni vandalizem brez razloga, izživljanje frustracij, zrcali mentaliteto mesta in njegovih prebivalcev, njihovega odnosa do mesta, do sovrstnikov in samega sebe," meni Tanja Cvitko.
"Preslikave ali 'crossanje' se vedno dogajajo. Razlogi so različni. Nekdo se na novo pojavi v mestu in gre preslikat preko kakšnega starejšega grafita in pride do 'vojne'. Nekdo to naredi iz nevednosti. Nekdo pride od drugod in naredi grafit. Kodeks naj bi obstajal, a vedno pride nova generacija. Zato vsakomur priporočam najprej ogled kakšnega dokumentarnega filma, da se spozna s pravili ulice," odgovarja grafitar Mirko Jovic. O temah in motivih, ki jih s spreji ustvarjajo večinoma ustvarjalci moškega spola, lahko razglabljamo v nedogled. Grafit večina avtorjev doživlja kot doprinos k podobi sveta, kar pa še zdaleč ni poceni. "V povprečju porabim do šest sprejev, ki jih večinoma naročam iz tujine, ker so cenejši tudi do dva evra. V Sloveniji so rahlo predragi," odgovori Jovic. Proizvajalci ob sprejih ponujajo tudi različne nastavke, ki omogočajo raznolik nanos barve.
Maribor je še v grafitarskih plenicah
Maribor po mnenju poznavalk in poznavalcev po "grafitarskem odtisu" zaostaja za svetom, kjer od 90-ih let kraljuje anonimni britanski ulični umetnik, politični aktivist in filmski režiser Banksy. "Njegova satirična ulična umetnost in subverzivni epigrami združujejo temen humor z grafiti in prav iz njegovih grafitov veje čvrsta povezava med umetniško estetiko in aktivizmom," pove Nina Jeza.
"Lepše je videti lepo obarvan zid kot pa sivino. Problem je, ker ljudje dojemajo grafite kot vandalizem in ne kot umetnino. Zato je še vedno Maribor v zaostanku v primerjavi z drugimi evropskimi mesti," meni grafitar Jovic, ki želi z grafiti in murali olepšati Tezno. "Na Teznu je grafitarska scena bila vedno mrtva, bile so packarije. Letos sem spoznal nekaj lokalnih grafitarjev in smo uredili en podhod pri Sparu na Teznu. Naslednja želja je ureditev podhoda s tematiko podvodnega sveta pri Mercatorju. Podhod je sedaj temačen in mislim, da bi podvodni svet bila pravšnja tematika, saj je že vhod v ta podhod videti, kot bi vstopil v kakšen akvarij. Želim si pridobiti tudi dovoljenje od stanovalcev, da bi lahko poslikal mural na kakšen blok."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
