Mariborski reševalci bodo očitno dočakali dolgo pričakovano rešitev za prostorsko stisko v stavbi na Cesti proletarskih brigad, kjer imajo sedež tudi Gasilska brigada Maribor, občinska služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje ter regijski center za obveščanje. "Ti prostori so arhitekturno za nas neugodni. Aktivacijski čas je daljši, kot bi lahko bil, če bi imeli sodobno reševalno postajo. In pri nas štejejo ne le minute, ampak sekunde," razloži Štefan Mally, vodja Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze. Če bi bili z reševalnim vozilom v istem nadstropju, bi bilo bistveno bolje, pristavi.

Stavba na Cesti proletarskih brigad je bila sprva namenjena policiji, reševalci so jo dobili leta 1999. Od takrat so jo leta 2014 nekoliko prenovili in dogradili. A še zdaleč ne toliko, da bi bila za njih optimalna. "Opremo imamo najsodobnejšo, znanje naših zaposlenih je vrhunsko, zdaj si želimo tudi primerne prostore, da bomo lahko nudili ljudem najboljšo možno oskrbo," doda Aleksander Jus, pomočnik direktorja Zdravstvenega doma Maribor.

Potrebujejo prostor za dekontaminacijo

Mestna občina Maribor je torej uslišala dolgoletne prošnje reševalcev, ki so opozarjali na svojo prostorsko stisko, in jih pozvala, naj pripravijo idejno zasnovo za prenovo. To so že storili in opredelili, kaj v resnici potrebujejo. Zdaj je na potezi občina, da pridobi ustrezne arhitekturne načrte. Predvsem si želijo primernih bivalnih prostorov za operativne time, več prostora za skladiščenje, pralnico, učilnico ...

Med sprehodom po zdajšnjih prostorih nam sogovornika pokažeta, kam vse so že improvizirano namestili garderobe, da so vsi zaposleni sploh dobili svoje omarice, in prostor za arhivsko dokumentacijo, po katerem se komajda še premikajo.

"V času epidemije se je pokazalo, da potrebujemo tudi en prostor za dekontaminacijo, kjer se lahko ljudje pripravijo pred odhodom in poskrbijo za varno odstranitev zaščitne opreme. Tudi za dekontaminacijo vozila - lani smo nabavili uplinjalce, s katerimi po potencialno kužnih bolnikih dekontaminiramo vozila," še pove Jus.

Manjka jim tudi garaža za reševalna vozila

Prostorska stiska je nastala, ker je enota kadrovsko precej zrasla, saj se je v zadnjih letih z večanjem zdravstvene mreže povečalo tudi število timov, torej reševalno postajo uporablja bistveno več ljudi kot leta 2000, ko so jo začeli uporabljati. Zdaj imajo na terenu po 16 reševalnih vozil, v vsakem so ekipe po dva ali tri, pa enega reševalca motorista, v stavbi so še dispečer, ki sprejema nenujne klice, odgovorna oseba za opremo in uprava reševalne službe.

Vsak izmed njih potrebuje svojo omarico. Ker se zaposleni pogosto dodatno izobražujejo, si želijo tudi prostor za učilnico. Prav tako jim manjka garaža za reševalna vozila, saj tudi število teh vsako leto narašča. Tudi zdaj imajo razpis za nabavo dveh vozil in novega motornega kolesa.

Po njihovi idejni zasnovi bi se na dvorišču, kjer je zdaj nadstrešek za reševalna vozila, zgradila nova stavba, ki bi jo potem uporabljali samo reševalci. S tem bi tudi gasilci in služba za zaščito in reševanje dobili več prostora. Novih prostorov si želijo čim prej, se pa zavedajo, da tak projekt zahteva običajno tudi nekaj let. Tej ideji nameravajo na občini očitno slediti. Kot so nam zapisali, bodo "nadomeščali obstoječ garažni objekt". Kolikšna je vrednost projekta, nam niso sporočili, le da jim glede na ocenjeno vrednost ni treba izvesti javnega arhitekturnega natečaja.