"Ležeč na križišču dveh važnih evropskih železniških prog, kojih prva veže gorenje Podonavje in osrčje srednje Evrope z Jadranskim morjem, druga pa ogrsko - panonsko nižino z osrednjim in zapadnim alpskim svetom, od sedanje državne meje samo nekaj okoli dvajset kilometrov oddaljen, je Maribor v državnopolitičnem, v narodnogospodarskem, v tujskoprometnem in v nacijonalnokulturnem oziru postavljen na zelo odgovorno mesto."
Podoben stavek bi lahko še dandanes zapisali v kakšnem od promocijskih materialov zavoda za turizem, a ta zgoraj je nastal že leta 1931. Leto prej je mesto na Mariborskem otoku dobilo najmodernejše kopališče v državi, izboljšala pa se je tudi kvaliteta hotelske ponudbe: "Pred leti je bilo mesto glede hotelov za kakega bolj razvajenega tujca morebiti še nekoliko na slabem. Odkar stoji sredi mesta blizu grada z znamenito kletjo in pred kavarno z okusnim vrtom moderni hotel Orel s tako sijajno visoko teraso, kakršne noben hotel v Jugoslaviji ne zmore, bo tudi najbolj razvajeno mednarodno potujoče občinstvo zadovoljno ostalo tu, kakor hitro bo kedaj vse te udobnosti spoznalo."
Tujcem, ki so obiskali mesto, je bila na voljo tudi široka kulturna ponudba, od koncertov, muzeja, knjižnice in gledaliških ter opernih predstav, tistim bolj športnega duha pa "vsakovrstno poletno športno udejstvovanje na vodi, v vodi in na suhem". Pravi biser za pohodnike in ljubitelje narave pa sta bila seveda Pohorje in Kozjak: "Zlasti Pohorje je zlata zakladnica, katere pokrov so naši Rušani z ustanovitvijo Ruške koče pri svetem Arehu kot prvi začeli odpirati. Mariborska, koča na Klopnem vrhu, sveti Bolfenk, Pohorski dom, zlasti pa najvišje ležeča koča pod Jezerskim vrhom (1522 m) in planinski dom na Smolniku, ravno tako pa tudi izletne točke pri svetem Urbanu, pri svetem Križu, na Ostrem vrhu, pri svetem Pankraciju; vsi imajo v Mariboru za domače in inozemske tuje goste svoje naravno izhodišče."
