Bil je mednarodno priznan iluzionist in hipnotizer, a pot do tja je bila zelo pestra. Rodil se je 12. novembra 1894 na Kresnicah pri Šentilju. V Mariboru se je izučil za knjigoveza, a to kmalu opustil in si našel delo v gledališču. Pripravljal je kulise za predstave, nekajkrat pa tudi sam nastopil v manjših stranskih vlogah. S pričetkom prve svetovne vojne je odšel na fronto, a so ga že nekaj mesecev kasneje v Galiciji zajeli Rusi. V ujetništvu je občasno poskušal z vajami in hipnotiziranjem sojetnikov. Ko je za to slišal taboriščni zdravnik, je pričel učiti mladega Škerbinca, nato mu je iz taborišča pomagal pobegniti. A svoboda ni trajala dolgo. V novem taborišču je nadaljeval s hipnotiziranjem sojetnikov in tudi tokrat ni ostal neopažen. Neki ruski oficir je o nenavadnem jetniku povedal ravnatelju cirkusa Nikitin. Hitro so ga osvobodili, dobil je "frak, cilinder in lakaste čevlje" ter postal cirkuški hipnotizer. Kmalu je pričel žeti prve uspehe, saj je bil tudi pravi umetnik, ki je poznal moč svojih svetlosivih, malodane mefistovskih, svetlečih oči. Z oktobrsko revolucijo pa je bilo z nastopanjem v cirkusu konec in pobegnil je iz Rusije.
Po vrnitvi iz Rusije je takrat že z umetniškim imenom Svengali v Mariboru prvič nastopil leta 1921 v Götzovi (današnji unionski) dvorani in tako začel novo kariero. Prekrižaril je vso Evropo in s svojimi "eksperimentalnimi večeri s področja magije, telepatije in sugestije" nastopil v vseh večjih mestih, od Dunaja do Pariza. Povsod je žel uspehe in navdušenje publike, običajno pospremljeno z nejevero, "kako je kaj takega sploh mogoče". Nastopal je v fraku in belo podloženem črnem ogrinjalu, pokrit s cilindrom, v belih rokavicah in s črno palico.
"Obraz je imel čisto bel, oči pa so se mu svetile kot samemu peklenščku," so pravili o njem.
