Med 14. in 18. stoletjem je bilo v Mariboru enajst velikih požarov, ki so mesto popolnoma razdejali in spremenili za vedno. Leta 1513 je denimo pogorela tudi stara mestna hiša na Koroški cesti in z njo vse privilegijske listine ter ostali dokumenti. Vzroki požarov so bili velikokrat posledica lahkomiselnosti in tudi precej bizarni. Šestega maja 1601 opoldne je izbruhnil na Koroški cesti v hiši Ludvika Himmelstainerja, zanetil pa ga je domači hlapec s streljanjem. Ogenj je uničil večino mesta, prizaneseno ni bilo niti cerkvenemu zvoniku. Pogorelo zgornje nadstropje se je skupaj z zvonovi zrušilo na tla.
Zapise o drugih dveh katastrofalnih požarih, ki sta mesto razdejala v razmaku dveh let, je v svoji knjigi Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina povzel Rudolf Gustav Puff: "Požara, ki sta hitro sledila drug za drugim, sta pustila za seboj popolno opustošenje, saj je drugi požar spremenil v pogorišče še tisto, kar je preostalo po prvem. Oba sta izbruhnila v času, ko je bil mestni sodnik Michael Pollian, mestni župnik pa Franz Pasqualin; pri obeh se je z nasveti in dejanji kot dober sosed odlikoval zakupnik meljske posesti Mathias Plochmann.
Tridesetega aprila 1648 se je iz hiše Wolfa Senekowitscha v Mali Gosposki razširil ogenj ter v dveh urah upepelil vse mesto s cerkvijo in rotovžem, obzidjem, njegovim kritjem in stavbo za hranjenje streliva vred; le nekaj hiš je ostalo. Komaj so se na mestni župnijski cerkvi lotili najnujnejših popravil, graški ključavničar Ferer na zvonovih, tesarski mojster Peter Wolf na cerkvi, ko se je 17. aprila 1650 zvečer iz Schalperijeve hiše na Koroški ulici razširil ogenj, potem ko je neki vojak, ki so ga pozneje usmrtili na Češkem, zlonamerno odvrgel gorečo vžigalno vrvico v hlev; vse mesto je pogorelo in mnogi meščani si po tej nesreči niso nikdar več opomogli, kakor nam poroča Michael Klopp, mestni pisar."
Prvega avgusta leta 1700 je požar zvečer zanetil lahkomiselni služabnik grofa Rosenberga. V bližini Koroških vrat je streljal na lastovko in goreč izstrelek se je zarinil v slamnato streho neke hiše. Po tej ognjeni stihiji so na Grajskem trgu postavili steber s svetim Florijanom, zaščitnikom pred požari, ki nad mestom bdi še danes.
