V otroštvu je bil doma na Studencih. Kot mulec je večkrat pritekel v Zadrugo, gostilno na začetku Sokolske ulice. "Mama grejo!" je tulil očetu, ki je bil tam na kozarčku (ali dveh). Ko je mama prišla, je obema dala eno po glavi, popila do konca očetovo vino in ju hrupno nagnala domov. Kasneje, ko je bil že pri vojakih, je bojda med dopustom v uniformi ponosno paradiral po studenških ulicah, tako da so vsi videli, da tudi on služi domovini.
Franček je bil zaposlen kot pomožni delavec v TAM-u. Na delo se je s Studencev vozil z delavskim avtobusom, z avtobusne postaje pred Zadrugo - takrat so ji nekateri rekli tudi Pri Amerikancu. Na zidu ob vhodnih vratih v gostilno je bila vitrina s sporedom kinematografov in verjetno se je Franček prav tam redno seznanjal z njim. Ker je imel kino zelo rad, je filme po predstavah bučno podoživljal na mariborskih ulicah. Tako je "streljal" v revolveraških obračunih in se na glas pogovarjal v njegovi značilni "amerikanščini" ali se je sredi Gosposke držal za žleb in na ves glas tulil. Verjetno je bil takrat na sporedu Tarzan ali King Kong. Žal so bile njegove predstave v mnogočem povezane z alkoholom in tako je Franček žal tudi končal - umrl je konec osemdesetih v gostilni Koper na Glavnem trgu.