Prvi povojni Mariborski teden je bil med 5. in 22. julijem, namen pa je bil prva leta predvsem prikazati napredek v povojni obnovi mesta oziroma biti "gospodarska in kulturna revija Maribora in njegovega zaledja, ki naj pokaže ustvarjalno silo tega področja." Ker je z leti postajala vedno večja in je dobivala vsejugoslovanski sejemski pridih, so organizatorji pričeli razmišljati o gradnji stalnega sejemskega prizorišča. Odločili so se za prostor med Ulico kneza Koclja in reko Dravo. Prva prireditev v novozgrajenih razstaviščnih halah je bila med 26. julijem in 4. avgustom 1957, skoraj natančno 25 let po prvi prireditvi. Je pa Mariborski teden v letih za tem dobival bolj zabaviščni in potrošniški pridih, zato so v začetku šestdesetih let pričeli prirejati bolj specializirane sejme.
Leta 1965 pa se je primerila dokaj bizarna nesreča. "Ko so gostje v soboto okoli 11.30 stopili v Halo C in si ogledovali turistično razstavo, je nenadoma silovito počilo, da je razneslo vse šipe na obdravski steni Hale C. Ob Dravi so namreč uslužbenci mariborskega zavoda Bodočnost napolnili polivinilaste vrečke s kisikom in acetilenom ter jih pripeli na jekleno žico. V počastitev otvoritve naj bi deset vrečk eksplodiralo druga za drugo. Zgodilo pa se je, da je eksplodiralo vseh deset vrečk hkrati. Detonacija je bila tako močna, da je zračni pritisk zdrobil šipe na 33 oknih Hale C. Razen te druge škode ni bilo," zapiše Večer 27. septembra 1965.
Zabaviščni in potrošniški del nekdanje prireditve so obudili septembra 1967 z Veselo jesenjo. Najbolj priljubljen del je bil festival narečnih popevk, razprodane niso bile le prireditve, ampak celo generalke in veliko zmagovalnih popevk je ponarodelo. Nam mulcem pa je bil vedno najbolj pri srcu lunapark Vesele jeseni.
