Firbcanje po Mariboru: 55 kabin za Pohorsko vzpenjačo so izdelali v Impolu, montažo je prevzela Metalna ...

Vid Kmetič
07.03.2021 05:25
Prejšnjič smo pisali, da so leta 1951 namenu predali prvo žičniško napravo na Pohorju, to je bila sedežnica Habakuk. Intenzivno pa so nadaljevali tudi z vojno prekinjene načrte za gradnjo vzpenjače. 19. avgusta 1953 so tako ustanovili zadrugo Pohorska vzpenjača, ki se je kmalu preoblikovala v "gospodarsko podjetje v izgradnji Pohorska vzpenjača".
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
5. september 1957, ko so Pohorsko vzpenjačo poskusno zagnali. 
Arhiv Večera

Sopodpisniki ustanovnega akta so bili delavski sveti 13 mariborskih podjetij. Isto leto so udarniško začeli delati poseko, obenem je bilo treba skrbno pripraviti načrte in investicijski program, s katerim bi prepričali komisijo za revizijo glavnih projektov pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo Republike Slovenije (tako imenovano Kidričevo komisijo). Dokazati je bilo treba, da je "smučanje in šport razvojna priložnost za razvoj turizma v Mariboru in na Mariborskem Pohorju". Aprila 1956 ga je komisija "požegnala" in zvezni investicijski sklad je odobril prvi obrok denarja. Izdelavo kovinskih delov in montažo je prevzela mariborska Metalna, 55 kabin pa so izdelali v Impolu v Slovenski Bistrici.

Zavoljo razgibanega terena so morali poleg načrtovanih devetih nosilnih stebrov postaviti še dodatne podstavke, pri poskusni vožnji 9. avgusta 1957 pa se je izkazalo, da je treba osmi steber prestaviti za 30 metrov navzgor. Čeprav je za prestavitev nosilnega stebra bilo treba tudi vliti zanj nov betonski temelj, ki se je moral posušiti, so žičnico ponovno poskusno zagnali že 9. septembra, sprva z devetimi, 15. oktobra pa s 30 kabinami. Svečana otvoritev Pohorske vzpenjače, prve kabinske žičnice v Jugoslaviji, je bila 24. novembra 1957.

Vzpenjača. Večer, ponedeljek, 5. avgusta 1957. 

"Razgled, ki se odpira potniku, je zares čudovit. Spodnja postaja počasi izginja, obzorje se širi in že pri drugem stebru lahko občudujemo velik del Maribora. Vrhovi smrek bežijo mimo okna, toda čim višje prihajamo, tem globlje so gozdovi. Kako visoko je speljana žičnica, se zavemo pravzaprav šele med sedmim in osmim stebrom, ko niha vrv skoraj 500 metrov prosto v zraku, pod gondolo pa se razprostira brezno, globoko dobrih 80 metrov. S tega dela poti je razgled najlepši. Skozi desno okno vidimo Ruše, Selnico, Viltuš, Bresternico, dravsko jezero, na severno stran seže razgled preko Maribora vse tja do avstrijske meje in še čeznjo (ob jasnem vremenu je mogoče videti tudi Gradec), na levi strani pa lahko občudujemo Ptujsko polje, Slovenske gorice, vidi pa se tudi madžarska ravnica," je prvo vožnjo s Pohorsko vzpenjačo opisal Večer.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta