"Odličen obisk je!" Ko bi le bilo večkrat tako, je zaznati v podtonu že ob sprejemu v Umetnostno galerijo Maribor. In res, generacije so tukaj vse, celo nek malček vneto vriska med nagovorom Brede Kolar Sluga, ki se je v sobotni popoldanski predstavitvi posvetila delu Ota Rimeleja, ki je stal ob njej. Velikansko platno beline, odmaknjeno od stene presevajoč svetlobo, je namreč postmodernistična stvaritev znamenitega mariborskega slikarja (in glasbenika), ki je leta 1999 premikal meje takratnega slikarstva. In to počne še danes. Umetnostna galerija Maribor leto, ko praznuje 70 let, namreč praznuje s postavitvijo več kot 250 umetnin, v nekaj prostorih razvrščenih od tal do stropa. Ali ga moti, da je njegovo delo umeščeno na steno poleg drugih - ali bi to moralo motiti pravzaprav avtorja sosednje slike? Tako je samokritično vprašala Breda Kolar Sluga slikarja. "Bom dal bizaren primer - če bi nam pri vhodu zdaj zamenjal en čevelj s pancerjem ali mokasinom, bi rekli 'saj to nisem jaz'. Torej se malo počutim kot del eksperimenta. A to je umetnostna galerija in tukaj je umetnik zato, ker je ustvaril nekaj posebnega," je odvrnil Rimele.
A množice, ki so se danes vile skozi galerijo, so se ukvarjale z deli slikarjev, kiparjev na svoj način. Nekdo s plastično vrečko v naročju, nek najstnik se je posvečal škripanju parketa, spet tretji na svoj način, recimo z nekajminutnim zrenjem v delo Metke Krašovec. In to je verjetno bistvo tega dneva.
Obisk je bil dober na domala vseh dogodkih - v mini trafiki ob parku, okoli 100 ljudi se je udeležilo rejzefibričnega sprehoda KOL:TURA za 8. februar, branj in recitacij ter drugih dogodkov.
Še kako aktualna je denimo tema razstave Uroša Dokla v Muzeju narodne osvoboditve Maribor Človek, a veš kam greš? Ima bolj vzgojni pomen in prikazuje, koliko zmot in pomot si je pravzaprav že zakuhal človek. "Kamorkoli gremo, puščamo svoje sledi, na najnižji točki Zemlje, v Marianskem jarku, so naše smeti, gremo v vesolje, smo tam pustili smeti, v možganih imamo mikro plastiko. To je razstava o številnih zmotah, ki jih je bilo sposobno zakuhati človeštvo. Od knjig o tem, katera dekleta niso za zakon, v kateri je narisanih šest profilov obrazov neumnih deklet. To so zmote, na katere opozarjamo - seksizem, rasizem, celo znanstvena spoznanja, kot je bil DDT, izjemno nevaren pesticid, pervitin, droga, ki so jo uporabljali nacisti, salonit," našteva Dokl preštevilne zmote. Razstava primerja preprostost življenja nekoč in povsem nepotrebno potrošnjo in njene ostanke danes, se dotakne odnosa do okolja, za konec pa postreže še z drugo vrsto onesnaženja - z dezinformacijami, kjer je Dokl na preizkušnjo postavil umetno inteligenco. Ta je na vprašanje, ali je Hitler govoril na Glavnem trgu v Mariboru, vztrajno odgovarjala, da ja. Četudi to ni res. Generirali so celo video tega govora, ki seveda ni resničen, je pa šokanten signal, kako varljiva in strašljivo prepričljiva je lahko umetna pamet. Priporočeno.
