V Mariboru letno pridelamo okoli 13 tisoč ton odpadnega blata. Za ravnanje z odpadnim blatom in čiščenje odpadnih komunalnih vod je v Republiki Sloveniji odgovorna občinska gospodarska javna služba. Na mariborski občini so prepričani, da bi se država morala odzvati s skupno politiko ravnanja z odpadnim blatom, glede tega je že pozvala ministrstvo za okolje in prostor, povezuje se tudi z drugimi občinami.
Mestna občina Maribor (MOM) ima čiščenje odpadnih voda urejeno s koncesijsko pogodbo iz leta 1998 s podjetjem Aquasystems, ki upravlja s Centralno čistilno napravo (CČN) v Dogošah. V koncesijski pogodi je sicer zapisano, da je lahko odpadno blato namenjeno za uporabo v kmetijstvu, vendar zaradi spremembe zakonodaje od časa podpisa pogodbe to ni več dovoljeno. Problematiko je občina tako začela reševati s sprotnim začasnim deponiranjem blata na območju CČN in nato odvozom oziroma odstranitvijo s te lokacije.
Javno podjetje Energetika Maribor je leta 2016 dobilo odgovornost za ravnanje z odpadnim blatom v MOM, ker so nameravali blato sežigati, v tem primeru bi šlo za dejavnost v njihovi domeni, saj bi proizvajali električno ali toplotno energijo, vendar se je zataknilo pri zakonodaji, pove direktor Alan Perc. Zdaj imajo predvsem nalogo, da poiščejo izvajalca za odstranitev začasno deponiranega odpadnega blata iz CČN. Trenutni izvajalec (Surovina, d.d.) blato premesti na Slovaško in v Avstrijo; do konca leta 2019 je to blato z mariborske CČN večinoma prevzemala Madžarska. Za premestitev nenevarnega odpadka čez mejo mora izvajalec sicer pridobiti notifikacijo Ministrstva za okolje in prostor RS.
Krčenje trga, pomanjkanje izvajalcev, višje cene na položnicah
Na javna naročila Energetike Maribor za odstranitev blata iz CČN v Dogošah se v zadnjih dveh letih prijavlja samo po en ponudnik. Tudi v letu 2021 je Energetika na javnem naročilu za izbiro izvajalca za odstranitev odpadnega blata pridobila le eno ponudbo z vnovič višjo ponujeno ceno storitve, zato se je MOM odločila, da ponudbe ne sprejme in naj Energetika javno naročilo ponovi. Perc upa, da se cene ne bodo zvišale, je pa to odvisno od ponudnika, ki bo uspešen na razpisu.
V zadnjih letih se je nabor držav, ki še sprejemajo odpadno blato, zelo skrčil: madžarski trg se je zaprl, prevzemanje odpadnega blata iz drugih držav je postalo tvegano zaradi pandemije. Ker je večina držav odpadno blato premeščala na Madžarsko, je ravnanje z blatom postala težava, s katero se ukvarjata srednja in jugovzhodna Evropa. "Posledica naštetih dejstev – krčenje trga, pomanjkanje izvajalcev – je izjemno naraščanje cene ravnanja z odpadnim blatom; ta se je zvišala tudi do petkrat. Podražitev se je v letu 2020 odrazila tudi na položnicah Nigrada kot višja cena za čiščenje odpadne vode, ki jo plačajo občani," so sporočili z MOM.
Ko je Madžarska leta 2019 prepovedala uvoz tujega blata, so končne dispozicije blata za slovenske čistilne naprave narasle za približno štirikrat. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je tako podalo smernice obdelave blata v slovenskih čistilnih napravah s ciljem, da se zagotovi optimalna rešitev končne dispozicije blata. "Prva pri MOP predpisana stopnja nadgradnje čistilnih naprav je tako gnilišče, v katerem nastaneta biološko stabilizirano blato in energija. Tako obdelano blato je potem primerno za vse razpoložljive možnosti končne dispozicije, vključno s sežigom ali monosežigom blata (sežig v posebej za ta namen prilagojenih sežigalnicah). Naslednja koraka, ki ju predpisuje MOP, sta torej še eventualno sušenje blata do želene stopnje sušine ali pa neposredno sežiganje blata v sežigalnici. Nekatere inovativne rešitve, ki se v regiji pojavljajo, niso trajnostno optimalne," pa razlaga direktor podjetja Aquasystems, d.o.o., Leon Lozar. "Naše mnenje glede rešitve obravnavanega problema je skladno s prvim korakom iz smernic MOP. Na tak način bi se lokalni skupnosti omogočilo zmanjšanje količine proizvedenega blata za približno polovico. V kombinaciji s temi prihranki je za doseganje optimalne koristi za končne uporabnike smiselno in možno še znižanje storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda," pove Lozar.
Slovenija si želi zagotoviti samostojnost pri obdelavi blata
Obvezna ravnanja z blati komunalnih ali skupnih čistilnih naprav in predvidene tehnike obdelave blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so navedene v leta 2016 sprejetem Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. Za blata iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav je predvideno kompostiranje in namensko kompostiranje, anaerobna obdelava v napravah za pridobivanje bioplina, uporaba v kmetijstvu kot gnojilo in termična obdelava. V pripravi je novelacija navedenega programa, ki pa na področju obdelave blata prinaša spremembe na področju termične obdelave, to je le monosežig s kasnejšo rekuperacijo fosforja, so sporočili z ministrstva.
Slovenija si želi zagotoviti samostojnost Slovenije pri obdelavi blata, dopušča pa tudi možnost sodelovanja z drugimi državami članicami zaradi potreb po specializiranih napravah za obdelavo. A zadnja kriza, h kateri so botrovale epidemija in odločitve določenih držav članic EU glede ravnanja z blatom, je pokazala, da je ta možnost sodelovanja skoraj vedno bolj ali manj zgolj na pobudo in potrebo Slovenije. Da bi se temu izognili, Slovenija usmerja svoje aktivnosti v izgradnjo infrastrukture za končno dispozicijo blat iz čistilnih naprav in obdelavo blat po postopku monosežiga z možnostjo kasnejše rekuperacije fosforja iz s fosforjem bogatega pepela. Izkazalo se je, da na trgu EU še obstajajo proste kapacitete za predelavo blata iz čiščenja komunalnih odpadnih vod, vendar pod drugimi pogoji in s povsem drugačno končno ceno tako transporta kakor tudi obdelave, ki je pogosto tudi nesprejemljiva.
Problematična je kakovost blata
Jaka Krajnc iz Ekologov brez meja pa v zvezi s problematiko odpadnega blata izpostavlja: "Za kakovost blata so problematične mešane čistilne naprave in ravnanje priklopljenih uporabnikov. Po kanalizaciji splaknemo preveč smeti, (fito)farmacevtskih sredstev, drog in drugih snovi, ki v vodo ne sodijo. To vse nato omejuje možnosti varne ponovne uporabe blata. Tudi zakonodaja ni optimalna, saj v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami še zdaleč ne dosegamo tako dobrih rezultatov v smislu krožne rabe (na primer Litva, Irska)." Problemi z zastajanjem blata bi se lahko za prebivalce najbolj ugodno rešili z delom na vhodni in izhodni kakovosti ter bolj krožni rabi, za kar so pa potrebne sistemske spremembe, so prepričani okoljevarstveniki. Krajnc meni, da je problem, ker ne vemo, kaj sploh z blatom in kakšno stanje želimo doseči. Kot snovni tok je pri državi precej ignoriran, je še dejal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
