Kljub naraščajočemu prehodu na obnovljive vire energije se v Sloveniji številna gospodinjstva še vedno ogrevajo s fosilnimi gorivi, kot sta zemeljski plin in kurilno olje. Čeprav sta ta energenta z vidika dolgoročnih stroškov dražja in odvisna od zanesljivosti dobave, ostajata med slovenskimi gospodinjstvi priljubljena. Zakaj? 

Ogrevanje s kurilnim oljem: prednosti za starejše stavbe

Začnimo s kurilnim oljem, ki je še posebno pogosto pri starejših stavbah. Čeprav je na globalni ravni zaznati upad uporabe, še vedno predstavlja smiselno izbiro za mnoge, ki iščejo stabilno in preizkušeno obliko ogrevanja. Kondenzacijski kotli na kurilno olje, na primer, dosegajo visok izkoristek in omogočajo avtomatsko ogrevanje, kar pomeni, da uporabnikom ni treba ročno skrbeti za dovajanje goriva, kar je še zlasti primerno za starejše in tiste, ki živijo v starejših zgradbah, ki potrebujejo višje temperature za učinkovito ogrevanje.

Ena izmed pomembnih prednosti kurilnega olja je njegova neodvisnost od omrežij, saj lahko gospodinjstva zalogo goriva hranijo v cisterni in jo po potrebi polnijo. Slabost tega sistema pa je potreba po posebnem prostoru za cisterno in dimniški cevi za odvod kondenzata. Prav tako je potrebna redna skrb za servisiranje ogrevalne naprave, vključno z letno menjavo šobe. Poleg tega cena ogrevanja s kurilnim oljem ni zanemarljiva - pri 90-odstotnem izkoristku stane kilovatna ura okoli 12 centov, kar je v primerjavi z nekaterimi alternativami višja cena.

Zemeljski plin kot konkurenčna izbira

Na drugi strani je zemeljski plin kljub razvoju drugih virov energije še vedno zelo privlačna izbira za marsikoga. Urban Odar iz Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) pojasnjuje, da je zemeljski plin v Sloveniji cenovno ugodnejši kot kurilno olje, utekočinjeni naftni plin in celo električna energija. Kot pravi, je ogrevanje na plin pogosto ugodnejše tudi od daljinskega ogrevanja. V Mariboru, na primer, gospodinjstva plačujejo 91 evrov za megavatno uro zemeljskega plina, medtem ko daljinsko ogrevanje stane kar 179 evrov za megavatno uro. Ta cenovna prednost je v zadnjem času še bolj izrazita, saj so se cene zemeljskega plina v preteklem letu občutno znižale, kar povečuje njegovo konkurenčnost. Glede na trende Odar pričakuje, da bo ogrevanje s plinom ostalo cenovno ugodno tudi v prihodnje, kar bo številnim slovenskim družinam omogočalo ohranjanje stroškov ogrevanja v razumnih mejah.

Zanesljivost dobave: ključni dejavnik

Eden od ključnih razlogov za priljubljenost zemeljskega plina med slovenskimi gospodinjstvi je tudi zanesljivost dobave. Kot pojasnjuje Odar, je Evropska unija v zadnjih letih znatno zmanjšala svojo odvisnost od ruskega plina. V letu 2021 je bil delež ruskega plina v evropskem uvozu več kot 40-odstoten, do leta 2023 se je ta delež znižal na le 8 odstotkov. Slovenija je medtem poskrbela za alternativne vire oskrbe s plinom, zlasti iz Alžirije in Azerbajdžana, kar zagotavlja dodatno zanesljivost. Poleg tega so plinska skladišča po Evropi pred zimo napolnjena kar 94-odstotno in to obeta stabilno dobavo tudi v najhladnejših mesecih.

Odar izpostavlja tudi, da slovenska gospodinjstva, ki predstavljajo okoli 10 odstotkov celotne porabe plina v državi, uživajo dodatno zaščito v primeru morebitnih kriz. Država je namreč sprejela vrsto ukrepov, ki zagotavljajo, da gospodinjstva ne bodo ostala brez plina, četudi bi nastale motnje v oskrbi za druge odjemalce. Ti mehanizmi zagotavljajo dodatno varnost in stabilnost, kar je ključnega pomena za družine, ki si ne morejo privoščiti tveganj v povezavi z oskrbo z energijo, zlasti v hladnejših mesecih.

Nizki začetni stroški in enostavna uporaba

Poleg cenovne dostopnosti ima zemeljski plin še eno pomembno prednost - nizko začetno investicijo. V primerjavi z ogrevalnimi sistemi, ki pogosto zahtevajo visoke začetne stroške za vgradnjo in nakup opreme, je investicija v ogrevanje na plin praviloma bolj dostopna. Slovensko plinovodno omrežje je po besedah Odarja zelo zmogljivo in lahko zadosti povpraševanju tudi v najhladnejših zimskih mesecih. Poleg tega so stroški omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki, enaki vse leto, kar pomeni, da ni sezonskih nihanj, ki bi lahko povzročila nepričakovane dodatne stroške.

Kompaktne in učinkovite naprave

Plinske peči so priljubljene tudi zaradi svoje kompaktnosti in preproste uporabe. "V Nemčiji imajo plinske peči kar 48-odstotni delež na celotnem ogrevalnem trgu," pojasnjuje Odar. To kaže na visoko zaupanje v to tehnologijo po vsej Evropi. Plinske peči so majhne, tihe in zavzamejo zelo malo prostora, kar je pomembno zlasti v manjših stanovanjih in hišah, kjer je prostor omejen. Poleg tega so to naprave, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so preizkušene skozi desetletja uporabe.

Ena največjih prednosti plinskih peči je njihova sposobnost učinkovitega ogrevanja tudi v zelo hladnih zimah. Kot pravi Odar, se toplotna moč plinskih peči ne zniža z nižanjem zunanjih temperatur, kar omogoča učinkovito ogrevanje tudi v najhujših zimskih pogojih. To je še posebno pomembno za starejše stavbe, ki pogosto uporabljajo radiatorsko ogrevanje in potrebujejo višje temperature za učinkovito ogrevanje. Takšne lastnosti plinske peči naredijo priljubljene tudi v slovenskih gospodinjstvih, kjer so zime lahko zelo ostre.