Jasna Marin
Na zelenjavnem vrtu lahko čez zimo pustite rasti prezimne sorte pora in radiča, motovilec, zimsko solato, blitvo, listni in brstični ohrovt. Dokler ne zmrzuje močno, lahko pustite na vrtu tudi endivijo, brokoli in kitajsko zelje. Če ste poleti posejali črno redkev, je ta nared za pobiranje slaba dva meseca po setvi - v oktobru in novembru. Poleti posejani korenček lahko novembra spravite v klet ali ga pustite, da prezimi na prostem, le da ga je v tem primeru treba zaščititi, denimo z vrtno kopreno ali slamo.
Drobnjak in peteršilj še vedno lahko presadite v lonec in postavite v majhen rastlinjak ali ob hišo pod streho, lahko tudi na balkon, da boste pozimi v kuhinji uporabljali sveži zelišči.
Česen in čebulček
Ste že posadili česen in čebulček? Ničesar niste zamudili, saj imate za jesensko sajenje vseh sort česna čas do 10. novembra. Jesensko sajenje običajno omogoči večje glave česna in v poprečju devet strokov v eni glavi, spomladansko pa manj. Glave česna razstročkajte največ dva do tri dni pred sajenjem. Tudi za čebulo, posajeno novembra, je značilno, da je večja od spomladanske, saj ima rastlina več časa, da se razraste. Ko dan postane dolg, začne polniti čebulo v tleh.
Jesenska obdelava tal
Ste v preteklih letih opazili, da so nekatere vrtnine manj odporne proti mrazu? Razlog je običajno v tleh, saj so vrtnine, ki rastejo v zemlji, pregnojeni z dušikom, manj odporne proti mrazu, na kar je treba misliti vse leto. Zato se je smiselno odreči vsakoletnemu gnojenju vrtne zemlje. Hranila iz hlevskega gnoja se v zemlji sproščajo tudi po tri leta ali več, zato jeseni s hlevskim gnojem pognojite le dele vrta, kjer bodo rasle rastline z veliko potrebo po hranilih (zelje in druge križnice, razhudnikovke, bučevke). Na izbrane gredice v začetku novembra gnoj vkopljite v tla, saj potrebuje dobra dva meseca, da z delovanjem mikroorganizmov v tleh postane hrana rastlinam. Pomembno je, da zemlja med obdelavo ni premokra ter se ne oprijema orodja in obutve. Prav tako morajo biti tla dovolj topla, da jih lahko mikroorganizmi še pred zimo dovolj razkrojijo, sicer se bo proces prestavil na pomlad.
Za vrt pridelajte tudi nekaj domačega komposta, saj je to pravo zlato za vrtnine. Spomladi pred setvijo ga potrosite na gredice in rahlo vdelajte v tla. Z učinkovitimi mikroorganizmi, ki zelo pospešijo kompostiranje, si boste odličen domač kompost pridelali v samo dveh mesecih. Tako ga boste lahko prvič uporabili že pri sajenju paradižnika, drugič ob poletnih setvah in tretjič ob jesenskih setvah in sajenju. Če efektivne mikroorganizme dodate na kompost v jesenskem času, boste lahko zrel kompost uporabili že marca ob prvih setvah in sajenju vrtnin.
Popestrite jedilnik z azijsko zelenjavo
Še preden na okenskih policah začnete kaliti kalčke, si lahko tam privoščite svež pridelek v lončkih. Azijsko zelenjavo lahko v korita in lončke sproti sejete vso zimo. Postavite jih lahko na okensko polico ali v zaščiten prostor, denimo rastlinjak, kjer 8-10 centimetrov velike liste režete vso zimo. Med azijsko zelenjavo spadajo kitajska gorčica ali pak choi, mizuna, tatsoi … Semenom lahko primešate tudi semena rdeče pese in zelene solate. Lističi mlade zelenjave se lahko uporabljajo sveži za popestritev solate ali pa jih pražite in dodate k omakam.
Sajenje drevja in listopadnih grmov
Novembra lahko ob toplejšem vremenu sadite manj občutljivo sadno drevje, grmasto jagodičevje in okrasne listopadne drevnine. Pri sajenju je priporočljivo izkopati sadilno jamo, ki je vsaj dvakrat večja od volumna koreninske grude. Nato vanjo nasujte uležan hlevski gnoj, nikakor pa ne svežega, ker bi ta zažgal korenine. Namesto gnoja lahko uporabite zrel kompost. Na vrh dajte kakovostno zemljo oziroma zemljo od izkopa – lahko uporabite travno rušo od izkopa, jo narobe obrnete in položite v sadilno jamo. Vse skupaj fino potlačite z nogo in tako pripravljeno sadilno jamo temeljito zalijte z eno do dvema velikima zalivalkama vode. Zatem v vodo postavite rastlino, korenine zasujte z zemljo in z nogami potlačite, da med koreninami ne ostane zrak. Posajene drevnine z žičnimi mrežami zaščitite pred tem, da bi jih objedali zajci in srne.
Redno zračenje kleti z ozimnico
Jabolka in drugo sadje skladiščimo ločeno od zelenjave, ker določeno sadje, denimo jabolka in banane, izloča zorilni plin etilen, ki povzroča venenje zelenjave. Kleti naj bodo hladne – idealno bo bilo, če bi bila temperatura od 2 do 5 stopinj Celzija - in dovolj vlažne. Da bi zagotovili zadostno zračno vlago v kletnem prostoru, lahko po tleh nasujete navlaženo slamo ali žagovino in jo večkrat polijete z vodo. Premalo zračne vlage povzroči krčenje in gubanje plodov. Če pa se sadje in zelenjava kvarita in gnijeta, je vlažnost najbrž previsoka ali pa so plodovi že predolgo v kleti. Z vlago je tako:
• 95- do 100-odstotno relativno zračno vlažnost potrebujejo korenje, rdeča pesa, črna redkev in mlada zelena čebula. Te vrtnine lahko denete v zaboje, napolnjene z mivko, kjer bodo najlaže ohranjale vlago.
• 90- do 95-odstotna relativna zračna vlažnost je primerna za shranjevanje krompirja in drugih gomoljnih rastlin, kapusnic (zelje, brstični ohrovt, koleraba, cvetača, brokoli ...) in sadja.
• 60- do 75-odstotna relativna zračna vlažnost pomeni, da je prostor sorazmerno suh. Takšna stopnja vlažnosti je primerna za skladiščenje buč, jesenske čebule in česna. Za buče naj znaša temperatura v prostoru pozimi okrog 10 stopinj Celzija (to je lahko kurilnica ali prostor z manjšim radiatorjem). V enakih razmerah bodo nekaj tednov zdržali tudi še ne povsem zreli paradižniki.
V kletnih skladiščih ne sme zmrzovati, prostor naj bo zatemnjen. Skladiščne prostore je treba redno zračiti, posebno če temperatura v njih ni dovolj nizka. Za temeljito zračenje poskrbite najmanj trikrat tedensko, ko zunaj ne zmrzuje.
Da bo ozimnica v zabojčkih dlje ostala sveža in zdrava, naj bodo zaboji 10 do 15 centimetrov nad tlemi in prav toliko oddaljeni od stene, kar bo omogočilo učinkovito kroženje zraka.
Sajenje vrtnic, spravilo gomoljnic
Vrtnice je jeseni priporočljivo porezati do polovice višine, koreninski del pa zastreti s približno desetcentimetrsko organsko zastirko, lahko jih tudi zasujete z zemljo ali kompostom. Visokodebelne vrtnice zaščitite na cepljenem mestu. To naredite tako, da na steblo zvežete vrtno kopreno, vanjo natlačite slamo ali listje ter kopreno zvežete še na vrhu.
Zdaj je še čas za izkop in spravilo gomoljev dalij, gladiol, begonij, kan. Najprej rastlinam odrežite nadzemne dele od pet do deset centimetrov nad gomolji in jih dajte ob hišo, da se posušijo. Tako boste lažje odstranili odvečno zemljo. Slabe in poškodovane gomolje izločite, lepe pa odnesite v klet, kjer jih lahko spravite v isti prostor kot krompir. Gomolje zložite v zabojček in zasujte z mivko.
Skrb za trajnice in košnja trate
Četudi so že posušene, trajnic praviloma ni treba rezati jeseni, saj bodo pozimi učinkovale kot dekoracija v vrtu. Porežite le tiste, ki so se močno povesile in so vam napoti. Druge porežite šele ob koncu zime. Sproti je treba tudi grabljati listje z zelenice. Kjer so luknjice in kupčki zemlje od deževnikov, jih pograbite in kupčke vdelajte v tla. Še preden pade prvi sneg, trato zadnjič pokosite, da bo trava zimo čim manj obremenjena.
