Ta prihaja k nam po dveh visokotlačnih priključkih, priključitev na plinovodno omrežje pa je v Sloveniji možna v 82 občinah.
Za uporabo zemeljskega plina moramo v stanovanju ali hiši namestiti plinski kotel, za odvod dimnih plinov pa potrebujemo dimnik. Pri izgorevanju zemeljskega plina ne nastaja veliko prahu in trdnih delcev, za obremenjevanje okolja je problematičen le izločeni ogljikov dioksid.
Najugodnejši in najvarčnejši sistem
Danes se za ogrevanje z zemeljskim plinom vgrajujejo samo še kondenzacijski plinski kotli, saj spadajo med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme. Medtem ko se je pri starejših klasičnih kotlih del energije v obliki vodne pare izgubil skozi dimnik, lahko kondenzacijski kotli z dodatnim prenosnikom toplote zagotavljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Toploto vodne pare pretvarjajo v ogrevalno toploto, zato imajo bistveno večji izkoristek. Strokovnjaki govorijo celo o 104-odstotnem izkoristku, medtem ko je izkoristek klasičnih kotlov zgolj 72-odstoten, izkoristek nizkotemperaturnih kotlov pa 90-odstoten. Če zamenjamo klasični kotel s kondenzacijskim, lahko znižamo porabo energije za približno 31 odstotkov.
Manj izpustov CO2
Poleg varčevanja z energijo, ki koristi naši denarnici, s kondenzacijskim plinskim kotlom koristimo tudi okolju, saj bistveno zmanjšamo izpuste ogljikovega dioksida. Namesto da dimne pline skozi dimnik izpuščamo v okolje, se namreč v kotlu tvori kondenzat, ki ga izpustimo neposredno v kanalizacijo in ga tako nevtraliziramo.
Vodik bo vedno bolj zamenjeval zemeljski plin
Še več koristi kondenzacijskih kotlov pa si strokovnjaki obetajo v prihodnosti. Kotli na zemeljski plin namreč lahko za delovanje uporabljajo tudi biometan, ki ga bodo kmalu dodajali tudi v plinovodno omrežje v Sloveniji. Nekateri kondenzacijski plinski kotli na trgu pa lahko uporabljajo tudi mešanico zemeljskega plina in vodika. Slednji naj bi v prihodnosti vedno bolj zamenjeval zemeljski plin, s tem pa se bodo tudi občutno zmanjšali izpusti ogljikovega dioksida v zrak.
Trenutno so zato najbolj inovativni kondenzacijski kotli H2 ready, ki bodo brez večjih posegov omogočali prehod z zemeljskega plina ali mešanic zemeljskega plina in vodika na čisti vodik. Tovrstne tehnologije preizkušajo na primer v Nemčiji, kjer ugotavljajo, da bi se lahko z uporabo vodika za ogrevanje izpusti toplogrednih plinov v Nemčiji na letni ravni zmanjšali za približno sedem odstotkov.
Zaradi manj porabljene energije s kondenzacijskim plinskim kotlom torej privarčujemo, obenem pa precej popravimo svoj ogljični odtis. Navsezadnje je zmanjšanje porabe energije naš najpomembnejši cilj na področju skrbi za podnebje.
