Barbara Gavez Volčjak
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) za leto 2023 je pokazala, da na območju Slovenije drva ostajajo glavni vir energije za ogrevanje, saj so glavni energent za četrtino anketiranih slovenskih gospodinjstev, ki v povprečju polovico drv kupijo in drugo polovico pridobijo sama. Sledijo energija okolja, daljinska toplota, električna energija, kurilno olje in zemeljski plin – vsakega od teh energentov uporablja dobra desetina gospodinjstev. V obdobju 2015–2022 se je zmanjšala uporaba drv in kurilnega olja kot glavnega vira energije za ogrevanje gospodinjstev in povečala uporaba električne energije in energije okolja, sporočajo v Informi echo, ki izvaja raziskavo REUS.
Pri oceni pomembnosti električne energije kot energenta za ogrevanje je potrebno upoštevati, da toplotne črpalke poleg energije okolja uporabljajo tudi električno energijo. To pomeni, da je slaba četrtina gospodinjstev pri ogrevanju odvisna od električne energije in da je električna energija kot energent za ogrevanje slovenskih gospodinjstev postala enako pomembna kot drva.
V primerjavi z merjenjem iz leta 2015 se je za deset odstotnih točk povečala uporaba energije okolja in za sedem uporaba električne energije kot glavnega energenta za ogrevanje. Za osem odstotnih točk se je zmanjšala uporaba kurilnega olja oziroma drv. Uporaba daljinske toplote in zemeljskega plina je v obdobju sedem let ostala na približno enaki ravni, še piše v poročilu REUS.
Izbira ogrevalnega sistema in socialni status
Razlike z vidika uporabe najpomembnejšega vira ogrevanja se med gospodinjstvi kažejo tudi pri statusu tveganja socialne izključenosti, navajajo v Statističnem uradu. Drva je kot najpomembnejši vir ogrevanja v stanovanju uporabljalo 38 odstotkov gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, medtem ko je delež gospodinjstev, ki niso bila izpostavljena temu tveganju, znašal 28 odstotkov. Obnovljive vire je uporabljalo 6 odstotkov gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, in 16 odstotkov gospodinjstev, ki se s tem tveganjem niso srečevala. Delež gospodinjstev, ki so bila izpostavljena tveganju socialne izključenosti in so kot najpomembnejši vir energije uporabljala električno energijo, je znašal 11 odstotkov, med tistimi, ki temu tveganju niso bila izpostavljena, pa 5 odstotkov.
V individualnih hišah najpogosteje drva, v večstanovanjskih plin
Tudi Luka Omejc, univ. dipl. inž. str., energetski svetovalec mreže Ensvet, meni, da so najpogosteje uporabljeni energenti v individualnih hišah v Sloveniji lesna kuriva, ki ogrevajo kar okoli 50 odstotkov vseh. "Drugi in tretji najbolj pogost vir sta kurilno olje in zemeljski plin, vsak z nekaj več kot desetimi odstotki," pravi Omejc. Za večstanovanjske stavbe nima uradnega podatka, a ocenjuje, da sta najpogostejša energenta zemeljski plin, značilen predvsem za novejše večstanovanjske objekte, in daljinsko ogrevanje, ki je vgrajeno v večini starejših sosesk, ki so se gradile v mestih od 70. let naprej. "Večina večjih slovenskih mest razpolaga s sistemi daljinskega ogrevanja, od Ljubljane, Maribora, Celja, kjer je celo sežigalnica odpadkov, do Kranja, Trbovelj in tako naprej," našteva sogovornik.
Ko govorimo o ogrevanju, pa je izbira energenta seveda le en del enačbe, pomembno je tudi, kateri ogrevalni sistem je vgrajen v stavbi. Po podatkih Statističnega urada največji delež gospodinjstev, in sicer 62 odstotkov vseh, uporablja centralno ogrevanje, h kateremu lahko štejemo tudi talno ogrevanje. Ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje imata po 13-odstotni delež, medtem ko le 10 odstotkov gospodinjstev uporablja individualno ogrevanje, kamor sodijo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli (IR-paneli), kmečka peč, kamin, štedilnik, klimatska naprava.
Toplota zraka je hitro dostopna
Na izbiro energenta in ogrevalnega sistema vpliva več dejavnikov, poleg energetske učinkovitosti in trajnosti tudi udobnost in razpoložljivost. Ker je Slovenija v veliki meri poraščena z gozdovi, so drva in drugi lesni izdelki logična izbira. Prav tako je razumljiva priljubljenost toplotnih črpalk v zadnjih letih. Obstaja več tipov toplotnih črpalk, poleg okoliškega zraka prejemajo toploto tudi preko geosonde ali ploskovnega zemeljskega kolektorja, ki izkoriščata toploto zemlje, ali pa preko vrtine, s katero uporabljamo toploto podtalnice. V tujini so celo še bolj inovativni, saj na Nizozemskem na primer izkoriščajo tudi toploto opuščenih rudniških jaškov, opisuje energetski svetovalec. "Toplota zraka ali tal je na voljo povsod. Tudi če je zunaj na občutek hladno, tak zrak še vedno vsebuje toploto, ki jo toplotna črpalka lahko dobro izkoristi. Toplotne črpalke zrak/voda v Sloveniji delujejo v vseh klimatskih razmerah," razlaga Luka Omejc. Spomni tudi na sisteme daljinskega ogrevanja, ki za kurivo uporabljajo lesno biomaso iz lokalnega okolja, ter sisteme daljinskega ogrevanja, ki izkoriščajo odpadno toploto proizvodnih procesov večjih podjetij. "V Sloveniji različni sistemi daljinskega ogrevanja sicer obstajajo, vendar jih država nikoli ni prepoznala kot strateško infrastrukturo, zato se večinoma pojavljajo samo v večjih mestih, kjer je gostota prebivalstva velika," še pojasnjuje sogovornik.
S toplotno črpalko najpogosteje talno ogrevanje
V kombinaciji s toplotno črpalko se po mnenju energetskega svetovalca najbolje odreže talno ogrevanje v dobro izolirani hiši, saj je tam potrebna temperatura dovoda v ogrevalni sistem lahko nizka. "Toplotne črpalke pa delujejo tudi v stavbah z radiatorskim sistemom ogrevanja, kjer pa moramo računati na manjšo učinkovitost sistema. Površine radiatorjev so namreč manjše kot površina tal pri talnem ogrevanju, to pa je potrebno kompenzirati z višjo temperaturo v radiatorjih. Pri toplotnih črpalkah je potrebno paziti predvsem to, da jih vgradimo v stavbe, ki so do določene mere že toplotno sanirane," opozarja Omejc.
Sistem talnega ogrevanja pa lahko povežemo tudi z drugimi viri toplote, kot so denimo sončne elektrarne ali peči na biomaso. "Za talno ogrevanje na biomaso potrebujemo zalogovnik toplote in mešalni ventil, ki nam pripravi ravno pravšnjo, torej dovolj nizko temperaturo, pri kateri deluje talno ogrevanje. Pri uporabi sončne elektrarne, ki v tem primeru ni povsem primerljiv sistem, lahko uporabimo proizvedeno električno energijo za toplotno črpalko, ki ogreva stavbo preko talnega ogrevanja," razlaga Omejc.
Odpadna toplota je zelo koristna
Za ogrevanje je mogoče uporabljati tudi tako imenovano odpadno toploto, stranski produkt posameznih proizvodnih procesov, ki prvotno potekajo zaradi na primer industrijske dejavnosti. Kot vsak sistem ima tudi ta svoje prednosti in slabosti. "Odpadno toploto se večinoma odvede v okolje, lahko pa jo tudi uporabimo za ogrevanje stavb. S koristno uporabo odvečne toplotne so povezani visoki investicijski stroški in lokalna izpostavljenost, saj odvečna toplotna ni na voljo povsod. Pri soproizvodnji toplote in elektrike, kar imenujemo tudi kogeneracija, na primer v TEŠ, pa s toploto, ki jo uporabimo prvotno za proizvodnjo električne energije, lahko ogrevamo tudi stavbe. Te toplote sicer ne imenujemo odpadna toplota, saj je še kako koristna," opozarja Luka Omejc.
Sončna energija pomaga pri ogrevanju
Poleg biomase je učinkovit obnovljiv vir energije tudi sončna energija, ki pa se torej večinoma ne uporablja za ogrevanje prostorov, ker pozimi sončnega sevanja ni dovolj za učinkovito ogrevanje stavbe s sončnimi kolektorji, pravi Luka Omejc. "Pomaga pa, da vodo v ogrevalnih sistemih vsaj predgrejemo, kar pomeni manjšo porabo drugega energenta. Vsekakor se obnovljivi viri energije, kamor spadajo tudi toplotne črpalke, zelo učinkovito izkoriščajo v ogrevalnih sistemih." Prednost toplotne črpalke v primerjavi s sončnimi kolektorji je po besedah strokovnjaka v tem, da za delovanje ne potrebuje sonca, torej ogreva stavbo tudi, ko je zunaj temno ali megleno.
Kot omenjeno, pa je vsaka vrsta ogrevanja bolj učinkovita v bolje toplotno izolirani stavbi. Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji 34 odstotkov gospodinjstev v zadnjih petih letih izvedlo vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe: izboljšanje izolacije sten, strehe ali tal, menjavo oken ali ogrevalnega sistema v stavbi.
