Toplotne črpalke v luči novega omrežninskega akta

Vedno bolj se nas dotaknejo vesti o globalnem segrevanju, podnebnih spremembah, vplivu toplogrednih plinov, povratnih učinkih, podnebni nevtralnosti ... Tudi če te besede ne bi bile resnične, jih je toliko, da jih ne moremo preslišati in jim verjamemo. Grozeči katastrofi se lahko izognemo le s hitrim blaženjem podnebnih sprememb, zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v ozračje, zmanjšanjem rabe energije (in snovi) ter s prehodom na trajnostne energente. Ključno je, da si zapomnite dvoje: manjša raba energije in prehod na obnovljive vire energije.

Stavbe in energija

Za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev v stavbah potrebujemo kar veliko energije. Približno 40 odstotkov energije porabimo v stavbah, preostalo pa v prometu, industriji in kmetijstvu. In ravno pri rabi energije v stavbah je možno doseči največje prihranke. Pomislimo, da ima tradicionalna stavba, stara 50 let, energijsko število nad 300 kWh/m²a. Sodobne ničenergijske stavbe pa imajo energijsko število pod 15 kWh/m²a. Dvajsetkrat manj energije za enako ali boljšo kakovost bivanja. To je dosegljivo vsakomur. Do leta 2050 bo potrebno vse stavbe prenoviti v ničenergijski standard, usmeritve so jasne.

Energenti

Tradicionalni energent v naših krajih so drva. Kdor jih uporablja in je zadovoljen, naj jih uporablja še naprej. Le kotel naj čim prej zamenja za sodoben biomasni kotel z dvojnim zgorevanjem.

Nekateri so priključeni na daljinsko ogrevanje. Tudi to je primeren način ogrevanja, če je okolju prijazno, z rabo biomase ali odpadne toplote. Tem ni treba nič skrbeti.

Mnogi pa se ogrevajo s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali z elektriko. Ti energenti niso več primerni za osnovno ogrevanje. Kurilno olje in zemeljski plin sta fosilna energenta in iz uvoza. Kot fosilna energenta bremenita okolje s toplogrednimi plini, kot uvožena energenta pa povečujeta uvozno odvisnost države. Elektrika pa je predragocen energent za direktno ogrevanje. Zato je v večjem delu Slovenije že prepovedano vgrajevati kurilne naprave na fosilne energente (kurilno olje, zemeljski plin). Prav tako ni dovoljeno direktno električno ogrevanje stavb, Pravilnik o učinkoviti rabi energije to omejuje posredno, preko dovoljene rabe primarne energije.

Kaj torej ostane tistim, ki se sedaj ogrevajo na kurilno olje, zemeljski plin ali elektriko? Za ogrevanje večine stavb je primerna toplota okolice, v povezavi s toplotnimi črpalkami (TČ). Poudarjamo pa, da je vsaka stavba unikat, zato je za vsako stavbo posebej treba določiti najustreznejšo rešitev.

Vrste toplotnih črpalk

Na splošno razvrščamo toplotne črpalke glede na vir toplote: zunanji zrak, zemlja ali tekoča voda.

Najpogostejši vir toplote je zunanji zrak, najbolj zanesljiv vir pa toplota zemlje. Ogrevalna TČ zrak/voda je lahko dimenzionirana tako, da samostojno ogreva stavbo (monovalentno), ali pa tako, da se ob nižjih temperaturah vključi dodatni vir (bivalentno). Bivalentne TČ so šibkejše in zaradi tega cenejše, ogrevanje z dodatnim električnim grelnikom pa je potratno. Da je direktna raba elektrike čim manjša, mora biti bivalentna točka, ko se vključi električni grelec, skrbno izračunana, da vsaj 98 odstotkov toplote proizvede TČ. Primernejši kot električni grelec je peletni kotel, ki se samodejno vključi v bivalentni točki.

Najpogostejše TČ so zrak/voda. Lahko so kompaktne izvedbe, pri katerih je vsa oprema vgrajena v enoti, od katere gre do ogrevalnega sistema toplovodna povezava. Kompaktne enote so lahko vgrajene na prostem ali v stavbi. Pogostejše pa so deljene izvedbe, pri katerih sta v zunanji enoti vgrajena uparjalnik in kompresor, v notranji enoti je toplotni menjalnik, med notranjo in zunanjo enoto pa je freonska cevna povezava.

Med TČ uvrščamo tudi reverzibilne klimatske naprave, ki so idealne za ogrevanje (in hlajenje) manjših stavb ali posameznih prostorov.

Vpliv novega omrežninskega akta na ekonomiko toplotnih črpalk

Cilj novega akta je učinkovitejša raba omrežja in prilagajanje glede na časovne bloke (ČB) ter sezono. Spodbuditi želi uporabnike, da s prilagajanjem odjema prispevajo k optimizaciji elektroenergetskega sistema. Tako lahko dosežejo razbremenitev omrežja v času, ko je najbolj obremenjeno (električna energija in moč).

Nasveti za razbremenitev omrežja in zmanjšanje računa so preprosti:

• zmanjšajte rabo elektrike;

• spremljajte svojo rabo elektrike;

• razmislite o samooskrbi z elektriko;

• preverite možnosti za znižanje omrežnine.

Morebitno preseganje dogovorjene moči lahko gospodinjski odjemalec predvidi, če preprosto sešteje moči naprav, ki jih sočasno uporablja. Takih naprav v gospodinjstvu ni veliko, zato je nadzor izvedljiv brez večjih težav.

Obstajata dve tehnologiji ogrevalnih TČ, z izklapljanjem (ON/OFF) ali s prilagodljivo obremenitvijo (inverterske). ON/OFF so preprostejše, vendar izmenično delujejo s polno močjo ali stojijo. Ob delovanju polno obremenjujejo omrežje in to lahko poveča obračunsko moč. Zato so primernejše inverterske, ki obratujejo s prilagojeno močjo, brez prekinitev.

Nekatere ogrevalne TČ imajo vgrajen električni grelnik, ki se vklaplja ob nižji zunanji temperaturi. Ta grelnik je razmeroma močan in lahko občutno poveča stroške, če se vklaplja v dražjih časovnih blokih. Predlagajte serviserju, naj ga omeji tako, da se takrat ne bo vklapljal.

Tudi nekatere sanitarne toplotne črpalke imajo vgrajen dodaten električni grelnik, ki se vklopi v antilegionelnem programu. Če res mora delovati, naj deluje v najcenejšem ČB, od desetih zvečer v soboto do šestih zjutraj v nedeljo.

Če varčno uporabljate TČ, bo zamik uporabe teh bremen v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno (cenejši ČB), prispeval k razbremenjevanju omrežja in optimiziranju vaših stroškov.

Toplotne črpalke in strošek elektrike

Novi omrežninski akt je nekoliko spremenil obračun elektrike. Prilagoditi se bomo morali, drugače bo še dražje. Vendar se ne draži zgolj elektrika. Vsi energenti se dražijo.

Ogrevanje s TČ je verjetno najprimernejše z vidika udobja, cene ogrevanja in vpliva na okolje. Vendar naj bo TČ strokovno dimenzionirana, vgrajena in servisirana, da bo delovala dvajset let brez težav.

Kdor straši z višjo ceno elektrike zaradi ČB, ima morda prav. Zapravljivci bodo plačali več. Zato svetujemo, da finančne prihranke po ogrevanju s TČ namenite za energetsko sanacijo stavbe, prihranki bodo še večji, udobje bivanja tudi.