"Samooskrbna elektrarna se zmeraj splača," menijo v podjetju Energija plus. "Razlika je zgolj v dobi povračila investicije, saj so pri večji porabi tudi večji prihranki, zato se investicija poplača v krajšem času." Najprej moramo torej ugotoviti, kolikšno letno porabo ima naše gospodinjstvo, da določimo optimalno priključno moč elektrarne. Porabo razmeroma preprosto odčitamo iz specifikacije pri računu, kjer je navedena poraba za posamezni mesec. "Če kupec načrtuje sočasno postavitev sončne elektrarne in toplotne črpalke, je treba oceniti še letno porabo slednje," opozarjajo v Energiji plus in dodajajo, da je smiselno predvideti tudi možno povečanje porabe v bližnji prihodnosti. Podobno menijo v podjetju GEN-I: "Če načrtujemo povečanje porabe električne energije - zaradi prenove ogrevalnega sistema z vgradnjo toplotne črpalke, nakupa električnega avtomobila ali nakupa drugega večjega porabnika električne energije -, je priporočljivo, da se to upošteva pri izračunu ustrezne velikosti sončne elektrarne ali pa se elektrarna načrtuje tako, da bo v prihodnje napravo možno nadgraditi in s tem pokriti morebitne dodatne potrebe po energiji." Danijel Vuk iz podjetja Termoshop opaža, da se večina strank odloča z ekonomskega vidika, predvsem z vidika dolgoročnih prihrankov, in si želi investicijo povrniti v desetih letih. "To pomeni, da mora imeti stranka približno 80 evrov ali več mesečnega stroška električne energije in ima ustrezno površino strehe, na kateri bo sončna elektrarna nameščena," ocenjuje sogovornik. "Je pa tudi kar nekaj ljudi, ki gledajo širše in jim je pomembno, da so okoljsko in energetsko naravnani," dodaja Vuk.
Kako ugotovimo, ali je streha primerna?
Poleg porabe je pri odločanju za postavitev sončne elektrarne ključno tudi vprašanje, ali je streha obstoječe družinske hiše primerna za montažo fotovoltaičnih modulov. Katere dejavnike je treba upoštevati, da elektrarna pokrije potrebe gospodinjstva po energiji in se investicija obrestuje, je naštel Jernej Škoflek, tehnični direktor pri podjetju SONCE energija:
1. Velikost strehe V praksi velja pravilo, da okoli 6 m2 s sončnimi celicami pokrite strehe pridobi 1 kWp moči. Tolikšna površina v Sloveniji običajno proizvede okoli 1000 do 1100 kWh električne energije letno, odvisno od smeri in naklona strehe, mikrolokacije stavbe ter drugih pogojev. V povprečnem slovenskem gospodinjstvu znaša poraba električne energije približno 4000 do 5000 kWh na leto. Za sončno elektrarno, ki bi zadostila tem potrebam, bi tako potrebovali približno 30 m2 uporabne sončne površine brez ovir, kot so dimniki, strešna okna in podobno. Obstajajo pa na trgu moduli različnih moči, kar pomeni, da lahko na manjšo strešno površino zmontiramo elektrarno večje moči.
2. Usmerjenost strehe Najboljši izplen za fotovoltaične panele omogoča streha, ki je obrnjena proti jugu in ima 32-stopinjski naklon. Ob drugačnem naklonu ali usmeritvi strehe se zmanjša učinkovitost panelov, zato je treba ustrezno prilagoditi velikost elektrarne. Za postavitev elektrarne pa ni primerna streha, obrnjena proti severu.
3. Osončenost lokacije Za Slovenijo na splošno velja, da je povsod dovolj sonca in imamo zato velik potencial za izkoriščanje sončne energije. Sončna elektrarna za obratovanje tudi ne potrebuje toplote, temveč le sončno svetlobo. To pomeni, da je tudi na območjih, kjer sonce ne sije nenehno, še vedno dovolj svetlobe za proizvajanje elektrike. Paziti pa je treba, da na streho ne pada senca zaradi bližnjih objektov - sosednje hiše, dreves in podobno.
4. Kritine in podstrešja Dotrajano streho ali strešno konstrukcijo je priporočljivo zamenjati pred montažo sončne elektrarne, čeprav je strešnike možno menjati tudi naknadno. Elektrarno pa je sicer mogoče postaviti na vsako vrsto kritine. Zasnova projekta postavitve sončne elektrarne se prilagodi vsaki kritini posebej s specializiranimi nosilci, ki se namestijo tako, da streha ostane enako funkcionalna in ne pride do puščanja.
Je pa sončno elektrarno mogoče postaviti tudi na nadstrešek, garažo ali drug tehnični objekt, ki je v lasti investitorja, dodaja Danijel Vuk: "Osnovno pravilo je, da se naprave postavljajo na obstoječe objekte oziroma na zemljišča, ki pripadajo objektu, in ne na primer na bližnje nepremičnine, ki niso v lasti lastnika objekta - tudi če je sosedova nepremičnina čisto blizu."
Izberimo ponudnika, ki mu zaupamo
Ko smo se torej odločili, da je postavitev samooskrbne sončne elektrarne smotrna, poiščemo in izberemo ponudnika, ki mu bomo zaupali izvedbo projekta. Dober izvajalec mora zagotavljati naslednje, pojasnjujejo v podjetju GEN-I:
• Osebni pregled, na podlagi katerega za nas pripravi individualno ponudbo, prilagojeno našim energetskim potrebam in karakteristikam objekta, na katerem bo sončna elektrarna postavljena.
• Izbiro komponent zanesljivih proizvajalcev, ki bo omogočala pričakovano in brezhibno proizvodnjo električne energije dolgo vrsto let. Komponente za sončno elektrarno je zato treba izbrati tako glede na tehnične karakteristike in življenjsko dobo kot glede na garancijske pogoje in fleksibilnost pri dobavi.
• Varnost in zanesljivost, ki ju zagotovi s sistemom daljinskega nadzora, preko katerega je mogoče v vsakem trenutku nadzorovati doma proizvedeno energijo preko spletnega portala.
• Vzdrževanje sistema, ki napake ali okvare avtomatsko sporoča izvajalcu, ta pa jih odpravi v najkrajšem možnem času.
Kako do subvencije
Po pridobitvi ponudbe in odločitvi za izvajalca je treba načrtovati še finančno konstrukcijo projekta. V Sloveniji je mogoče za postavitev samooskrbne sončne elektrarne pridobiti subvencijo Eko sklada, s čimer se zmanjša strošek investicije. Za to je treba oddati vlogo za subvencijo in priložiti ustrezne priloge, med katerimi je najpomembnejši dokument Soglasje za priključitev. "Po postavitvi elektrarne in pridobitvi pogodbe o uporabi distribucijskega sistema od elektrodistribucijskega podjetja je treba Eko skladu sporočiti, da je naložba zaključena, in mu predložiti dokazila o tem (omenjena pogodba, fotografija modulov na strehi), da dobimo nakazano subvencijo," postopek pojasnjuje Primož Tručl iz podjetja Enerson. Po njegovem mnenju je v začetku marca sicer še dovolj časa, da projekt izpeljemo še letos, opozarja pa na možne težave pri izdaji konkretnega Soglasja za priključitev proizvodne naprave, torej sončne elektrarne za samooskrbo. "Brez tega dokumenta, ki bi moral biti izdan najkasneje v 30 dneh, če razmere v omrežju to dopuščajo, oziroma bi moral vložnik dobiti razlago, kdaj in kako se bo lahko priklopil, če se trenutno še ne more, ni mogoče ničesar začeti. Dejstvo je, da nekatera elektrodistribucijska podjetja, ki vsa izdajajo soglasja po pooblastilu družbe SODO, Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, svojega dela ne opravijo v roku in zamujajo z izdajo soglasij ter s tem investitorje, ki so priklopljeni na tisti del omrežja, ki ga oni upravljajo, postavljajo v diskriminatoren položaj v primerjavi z drugimi investitorji, ki dobijo soglasje najkasneje v 30 dneh, nekateri pa še prej. Mnogi v FV-panogi (npr. ZSFV) pa tudi deležniki na državni ravni (npr. ministrstvo za infrastrukturo) se trudimo, da bi se razmere izboljšale in da bi elektrodistributerji vzpostavili zakonito stanje v zvezi z izdajo soglasij," razlaga Primož Tručl.
Sončna elektrarna na ključ
V GEN-I Sonce poudarjajo, da je najbolj smiselna izgradnja sončne elektrarne po načelu na ključ, brez skritih stroškov, stresa za naročnika in z minimalnimi posegi v objekt in okolico. V takšnem primeru strokovno usposobljena ekipa uredi celoten postopek: od začetnega svetovanja, strokovnega ogleda lokacije, projektiranja, pridobitve soglasij elektro distribucij vse do zaključka izgradnje in priključitve na distribucijsko omrežje električne energije. Ob odločitvi za lastno sončno elektrarno uredijo vso potrebno dokumentacijo in postopke za pridobitev nepovratne finančne spodbude Eko sklada, objavljene v javnem pozivu 71SUB-SO19 v Uradnem listu RS z dne 7. junija 2019.
Individualna obravnava vsakega primera
Če potegnemo črto: postavitev samooskrbne sončne elektrarne je po mnenju sogovornikov smotrna odločitev, če so izpolnjeni pogoji zanjo, vsak primer pa se obravnava individualno, saj se tako strehe kot poraba in potrebe gospodinjstev razlikujejo med seboj.
Tudi na nestanovanjski stavbi
Po novem lahko tudi za sončno elektrarno na nadstrešku, lopi, škarpi ali kozolcu uveljavljate znižano davčno stopnjo 9,5 odstotka, ne običajne stropnje 22 odstotkov, je opozoril Danijel Vuk iz podjetja Termoshop. “Iz FURS-a so potrdili, da lahko znižano davčno stopnjo uveljavljate tudi, kadar je sončna elektrarna montirana na nestanovanjski stavbi, vendar se proizvedena energija uporablja izključno za gospodinjstvo oziroma je priključena na merilno mesto za stanovanjsko stavbo,” je pojasnil Vuk.
Uveljavljanje znižane stopnje DDV velja za enostanovanjske stavbe uporabne površine do 250 m2 in večstanovanjske stavbe površine do 120 m2 na bivalno enoto.
