S toplotno črpalko je dolgoročni prihranek lahko tudi trikraten

Katero toplotno črpalko bomo izbrali, je najbolje prepustiti izkušenim strokovnjakom, ki pripravijo bodočim uporabnikom najbolj ustrezno rešitev glede na lastnosti objekta in navade uporabnika. "Pri izbiri ustrezne toplotne črpalke se upošteva kar nekaj dejavnikov oziroma kriterijev," pojasnjujejo v podjetju Kronoterm. "V prvi vrsti se določi toplotni vir glede na to, kateri je na voljo – odvisno od geografske lokacije, kakovosti vode, sestave zemlje – in kateri je najbolj ustrezen. Izračuna se potrebna moč naprave glede na toplotne izgube, pri čemer se upoštevajo ogrevalna kvadratura objekta, vrsta oken, vrsta in debelina izolacije in drugo. Hrup in dizajn sta dva od kriterijev, ki sta v zadnjem času pri izbiri toplotne črpalke prav tako pomembna. V vse bolj strnjenih naseljih je seveda potreba po čim bolj tihih napravah veliko pogostejša, prav tako je uporabnikom pomembno, da je naprava na videz prijetna in okolici nemoteča." Pri navajanju podatkov za izračun oziroma izbiro ustrezne toplotne črpalke je treba biti natančen, da toplotna črpalka ni predimenzionirana ali poddimenzionirana. Predvsem je nujno upoštevati podatke o porabi tople sanitarne vode ter o tem, ali so predvideni tudi drugi energetski posegi na objektu, ki bi vplivali na delovanje, učinkovitost in posledično potrebno moč naprave, navajajo v Kronotermu.

Kako deluje toplotna črpalka

Da bomo razumeli, zakaj je neka izbira boljša od druge, je dobro poznati osnove delovanja toplotne črpalke. "Splošno je krožni proces delovanja toplotne črpalke sestavljen iz štirih faz: uparjanja, stiskanja, kondenzacije in ekspanzije," rzlagajo v podjetju Weishaupt. "Celoten proces se sklene med kondenzatorjem in uparjalnikom. Utekočinjenemu plinu se znižata temperatura in tlak, plin se nato vrne v uparjalnik in spet prejme del toplote vira energije. Vir energije so lahko podtalnica, zemlja, zrak, seveda odvisno od tega, za kateri tip toplotne črpalke se boste odločili."

Kateri vir energije je najustreznejši

Ena najpomembnejših odločitev v zvezi s toplotnimi črpalkami je zato izbira vira energije. "Kljub temu da se najpogosteje vgrajujejo toplotne črpalke zrak/voda, je morda izbira temperaturno bolj stabilnega sistema, ki izkorišča podtalnico ali zemljino okoli hiše, na dolgi rok pravilnejša," meni Mitja Janež iz podjetja Vaillant. Pri obstoječi hiši, v kateri menjavamo ogrevalni sistem, je najmanjši poseg potreben pri sistemu zrak/voda, saj je treba le določiti lokacijo zunanje enote in narediti preboj skozi fasado, medtem ko so elementi v kurilnici praviloma manjši. Pri določanju moči pa je po njegovem mnenju najpomembneje poznati toplotne izgube objekta. "Vsekakor ni smiselno kupovati naprav po napisnih tablicah na starih, odsluženih napravah, ki ste jih uporabljali. Rezerve pri toplotnih črpalkah načeloma ne upoštevamo, ravno nasprotno, pri toplotni črpalki zrak/voda se celo zavestno odločimo za črpalko, ki poskrbi za določen odstotek potreb objekta, za dopolnitev pa uporabimo električni grelnik, ki je po navadi vgrajen v notranji enoti," pravi Janež.

Kaj vpliva na vrednost investicije

Cena toplotne črpalke je eden ključnih dejavnikov pri nakupu. Vsakdo se ob nakupu tudi sprašuje, kako hitro se bo investicija povrnila. "Razveselilo vas bo dejstvo, da je dolgoročni prihranek pri ogrevanju s toplotno črpalko lahko tudi trikraten, investicija pa se povrne v nekaj letih. Pri tem je treba upoštevati, da vas bo toplotna črpalka ogrevala tudi več kot 20 let," meni Aleš Pirc iz podjetja Ream. "Najcenejša je investicija v toplotno črpalko zrak/voda, ki je tudi najbolje prodajana toplotna črpalka. Čas, v katerem se bo investicija v prenovo ogrevalnega sistema povrnila, pa je odvisen od več dejavnikov: izolacije stavbe, talnega oziroma radiatorskega ogrevanja, predhodno uporabljenega energenta za ogrevanje, vsekakor pa je pomembno gibanje cen vseh energentov na trgu," še pojasni Pirc. Za primerjavo sogovornik navaja okvirne prihranke pri uporabi toplotne črpalke, s katero se je nadomestil drug energent. "Toplotne črpalke v primerjavi s plinskimi kondenzacijskimi in oljnimi kotli porabijo do kar 50 odstotkov manj energije. Prihranek pa je še večji pri ogrevanju sanitarne vode," ocenjuje Aleš Pirc. Delež električne energije, ki ga toplotna črpalka porabi za svoje delovanje, je povprečno 30 odstotkov, razlaga sogovornik. Preostalih okvirno 70 odstotkov energije toplotna črpalka črpa iz okolice. Ob tem je učinkovitost ogrevalnega sistema s pomočjo toplotne črpalke seveda odvisna od mnogih dejavnikov. Med drugim od klimatskih razmer, izbire toplotne črpalke in njene učinkovitosti ter kakovosti vgradnje in tega, kakšno temperaturo v svojem domu želimo doseči. Manjša poraba energije pa ni edina prednost toplotnih črpalk pred drugimi viri, dodaja Pirc. So okolju prijazne, ker uporabljajo obnovljive vire energije, poleg tega so preproste za upravljanje in skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. "Toplotna črpalka je hvaležna za uporabo tudi zato, ker ne zahteva prostora za skladiščenje energentov," sklene Aleš Pirc.

Kako lahko s toplotno črpalko hladimo prostor

Poleg ogevanja stanovanja in sanitarne vode je s toplotno črpalko mogoče prostore tudi ohlajati. Na toplotno črpalko lahko priključimo različne vrste ogrevalnih sistemov, tako talno, stensko oziroma stropno gretje kot radiatorje in konvektorje. Vendar vsi niso primerni za uporabo pri hlajenju. "S toplotno črpalko dejansko proizvajamo hladno vodo. Z radiatorji se zato ne da hladiti, ker pri hlajenju z vodo, ohlajeno na približno 16 stopinj Celzija, radiatorji že kondenzirajo in voda z njih teče po tleh, hladijo pa skoraj nič," razlaga Miha Glavič iz podjetja e2e. Pač pa lahko hladno vodo speljemo ali v cevi za talno hlajenje ali v konvektorje, dodaja sogovornik. "Pri talnem hlajenju se uporablja temperatura vode okoli 18 do 21 stopinj Celzija in pri tem ni kondenzacije, torej ne znižujemo vlage. Pri konvektorjih, v katerih so vgrajeni ventilatorji, pa hladimo z vodo na temperaturi od približno 4 do 12 stopinj Celzija. Ob tem poteka kondenzacija, torej prostor hladimo in razvlažujemo, kar je bolje."

Zakaj je boljše aktivno hlajenje

Tudi Boris Gojkošek iz podjetja Seltron se strinja, da je boljša izbira aktivno hlajenje z direktnim vpihom hladnega zraka v prostor preko konvektorjev. Sočasno razvlaževanje zraka namreč poveča bivalno ugodje v prostoru in hkrati zmanjšuje možnost kondenzacije vlage na nezaželenih mestih v stavbi. "Pri hlajenju pa moramo biti izredno previdni pri izbiri in razporedu vpihovalnih elementov hladnega zraka. Elemente je treba postaviti tako, da ne pihajo v bivalni coni oziroma neposredno na stanovalce," opozarja Gojkošek. "Običajno uporabimo temperaturni režim 7/12 stopinj Celzija. Obvezno potrebujemo tudi odvod kondenzata. Konvektorji so lahko različnih izvedb: talni so vgrajeni v tla pod ravnino tal oziroma ravno s tlemi, stenski parapetni stojijo z nogicami na tleh, običajni stenski so dvignjeni od tal, obstajajo pa tudi stropni v različnih izvedbah. Lahko so samostoječi ali vgradni," našteva sogovornik.

Kako zmanjšamo hrup

Omenili smo že, da je pri izbiri toplotne črpalke eden pomembnejših kriteriev njena hrupnost. Nanjo najbolj neugodno vpliva nepravilna postavitev zunanje enote. V podjetju Orca energija navajajo nekaj osnovnih pravil, ki jim je potrebno slediti: "Toplotne črpalke nikoli ne postavljamo na lokacijo, kjer bo moteča za nas ali sosede, nikoli pod nadstrešnico, balkon ali pred oviro v oddaljenosti manj kot štiri metre. Posledica napačne postavitve so največkrat odboji zvoka in nastanek odmevov. Kot najbolj primerna postavitev se smatra postavitev, kjer toplotna črpalka oddaja zvok v čim bolj prazen prostor, npr. proti gozdu, ki absorbira zvok."