
Formaldehid, benzen, toluen in nekatere druge škodljive snovi, ki se v zaprtih prostorih morda izločajo iz pohištva, preprog ali drugih izdelkov v stanovanju, lahko izzovejo utrujenost, glavobol, skelenje oči in motnje v koncentraciji.
Z rednim prezračevanjem z odpiranjem oken ali, še bolje, s prezračevalnim sistemom, ki samodejno skrbi za redno izmenjavo zraka, bo zrak mnogo boljši. Znatno prijetnejši pa bo, če v prostor umestimo rastline, saj te čez dan, ko poteka fotosinteza, v prostor oddajajo kisik, poleg tega pa poskrbijo za čistejši zrak.
Vez z naravo imamo zapisano v genih
Ljudje imamo prirojeno težnjo po iskanju vezi z naravo in drugimi oblikami življenja, kar imenujemo biofilija. Prvi je ta izraz uporabil nemško-ameriški psihoanalitik Erich Fromm v knjigi Anatomija človeške uničevalnosti (1973), kjer je opisal biofilijo kot "strastno ljubezen do življenja in vsega, kar je živo". Izraz je kasneje uporabil ameriški biolog Edward O. Wilson v delu Biophilia (1984), kjer je razkril, da je težnja ljudi, da se osredotočamo in povezujemo z naravo in drugimi oblikami življenja, prisotna tudi v našem genskem zapisu.
Parki, drevoredi, zeleni nasadi, ozelenjene stene in urejene trate očem prinašajo prepotrebno sprostitev, počitek in v nas zmanjšujejo napetost ter v mestnem okolju znatno zvišujejo kakovost bivanja. Tudi stopnja kriminala se v urbanem okolju, ki je zasnovano po principih biofilije, zmanjša. Vrednost nepremičnine, obdane s parkom in zelenimi površinami, pa je opazno višja in smo zanjo pripravljeni plačati več, kot če nam pogled skozi okno kazijo togotne stene sosednjih stavb.
Celo glavoboli so ponehali
Rastline s svojo sposobnostjo čiščenja zraka in zagotavljanja višje zračne vlažnosti lahko bistveno omilijo neugodje, ki se pojavljajo pri ljudeh v zaprtih prostorih. Raziskave vesoljske agencije Nasa so pokazale, da so nekatere rastline pri pretvorbi ogljikovega dioksida v kisik bolj učinkovite kot druge. Pa tudi, da nekatere rastline opazno znižujejo vsebnost škodljivih mikrodelcev v zraku. Ko so te rastline za nekaj dni postavili v zaprt prostor, so pri ljudeh, ki so sodelovali v tem poskusu in po nekaj dneh vstopili, težave s sluznico dihal in glavobolom ponehale.
Kateri so zeleni čistilci
Rastline, ki so jih znanstveniki uporabili za poskus, so v 24 urah iz zraka prečistile kar 87 odstotkov škodljivih snovi. Proces filtracije pri rastlinah poteka preko listov, korenin in bakterij, ki živijo na rastlinah in v zemlji ter strupe spremenijo v hrano. Poglejmo, katere strupene snovi rastline najučinkoviteje filtrirajo in katerim rastlinskim vrstam to uspeva najbolje.
Med najučinkovitejše čistilce spadajo:
Med najučinkovitejše čistilce spadajo:
• Aloja (Aloe vera) izboljšuje kakovost zraka tako, da odstranjuje formaldehid in benzen.
• Bršljan (Hedera helix) absorbira formaldehid, ksilen, benzen in trikloroetilen.
• Fikus (Ficus elastica) odstranjuje formaldehid, ksilen in amoniak.
• Gorska palma (Chamaedorea seifrizii) zmanjšuje koncentracijo formaldehida, ksilena in amoniaka.
• Potos (Epipremnum aureum) nase veže številne strupene snovi, vključno s formaldehidom, ksilenom, benzenom in trikloroetilenom.
• Samolist (Spathiphyllum wallisii) učinkovito odstranjuje amoniak, benzen, formaldehid in trikloroetilen.
• Taščin jezik (Sansevieria trifasciata) iz zraka nase veže in predela formaldehid, ksilen, benzen in dušikove okside.
Benzen
Benzen je topilo, ki se pogosto uporablja v proizvodnji detergentov, barv, plastike, gume. Za učinkovite čistilce benzena štejejo aloja, dracena, samolist (Spathiphyllum wallisii), potos in gerbera, posajena v lončku.

Formaldehid
Pri filtriranju formaldehida so zelo učinkoviti filodendron, kosmuljka (Chlorophytum comosum) in potos (Scindapsus aureus). Formaldehid je kemična snov, se uporablja v proizvodnji izolacijskih pen, sintetičnih talnih oblog, najdemo pa ga tudi v nekaterih čistilih in lepilih. Ponekod se v lesni industriji uporabljajo smole na osnovi formaldehida, zato je lahko prisoten tudi v lesenih izdelkih, kot so pohištvo, tla, lesne plošče, tudi v notranjosti cestnih vozil se iz materialov izloča forrmaldehid. Je rakotvorna snov, ki draži sluznico, povzroča glavobole, dihalne težave, dermatitis, izzove lahko tudi hujše zdravstvene težave. Julija letos je bila sprejeta prepoved za formaldehid in sproščevalce formaldehida, uredba določa dve prehodni obdobji: za izdelke je to 6. avgust 2026, za cestna vozila pa 6. avgust 2027, tako da od takrat dalje v vseh državah članicah Evropske unije formaldehida ne sme več biti v izdelkih.
Večja storilnost in boljše razpoloženje
Zgolj lončnica ali šopek cvetlic lahko polepša prostor in vzbudi prijetne občutke v človeku.
Raziskava, ki jo je izvedel avstralski profesor psihologije Alex Haslam, je pokazala, da se v delovnem okolju, v katerem "sobivamo" z lončnicami, produktivnost poveča za okoli 15 odstotkov. Prisotnost rastlin prispeva tudi k boljšemu razpoloženju in zmanjšanju stresa med zaposlenimi.
Prostori z rastlinami so prijetnejši tudi za učenje in spodbujajo kreativnost ter inovativnost, skrb za rastline pa prinaša občutek odgovornosti in povezovanja z naravo, kar pozitivno vpliva na splošno duševno stanje.

Toluen in ksilen
Toluen najdemo v laku za nohte, parfumih, plastičnih steklenicah za vodo, barvah, cigaretnem dimu. Ksilen se uporablja predvsem kot topilo v različnih industrijskih procesih, v proizvodnji kemikalij, barv, lakov, plastik in drugih izdelkov. Izloča se iz cigaretnega dima, lakov, sredstev za odstranjevanje barve in rje ter slabo vpliva na naše počutje. Navadni bršljan, difenbahija in zmajevka (Dracaena sp.) najbolje prečistijo zrak, nasičen s toluenom in ksilenom.
Še več koristnih rastlin
Zrak v zaprtih prostorih temeljito očistijo tudi kencija (Howea forsteriana), gorska palma (Chamaedorea elegans), fikusi, bršljani, filodendron, spatifil, taščin jezik (Sansevieria tifasciata), gnezdasti sršaj (Asplenium nidus), aloja (Aloe vera), pavji rep (Calathea makoyana) in maranta (Maranta leuconeura).
Zavedati se moramo, da lončnice ne morejo odpraviti vseh strupenih snovi, lahko pa pomagajo zmanjšati njihovo koncentracijo in izboljšati kakovost zraka v notranjih prostorih. Ko izbiramo lončnice, je najbolje izbrati tiste, ki jim ustrezajo svetloba, vlažnost in temperatura v posameznem prostoru. Rastline pa bodo poskrbele za naše boljše počutje in višjo kakovost življenja.
Listi potrebujejo čiščenje
Listne reže, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage, so večinoma na spodnjem delu listov. V naravi dež, rosa in veter skrbijo za čiščenje rastlin, v stanovanju pa moramo to opraviti sami. Kar seveda ne pomeni vsakodnevnega brisanja prahu, zagotovo pa bo zlasti pozimi, ko je v prostorih zaradi kurjave več prahu več kot sicer, priporočljivo liste očistiti z vlažno krpo približno enkrat mesečno. Za umivanje velikih voščenih in usnjatih listov mlačni vodi dodamo kapljico detergenta za ročno pomivanje posode. Z roko podpremo list s spodnje strani in zgornjo stran nežno obrišemo z vlažno krpico - najbolje iz mikrovlaken. Potem obrišemo še spodnjo stran lista. Rastline s številnimi listi lahko z mlačno vodo do dvakrat na leto oprhamo v kadi, nato potresemo in pustimo, da se voda odcedi in listi čim bolj posušijo, preden lončnice odnesemo nazaj na njihovo mesto.
