Vlaga je nadloga, ki je praviloma nihče ni vesel. Vlažni prostori so neprimerni za bivanje, škodljivi zdravju ter uničujejo opremo in navlaženi gradbeni material. S tem uničujejo konstrukcijo objekta, povzročijo propadanje objekta in višje vzdrževalne stroške ter posledično znižujejo vrednost objekta. Uravnavanje vlage je zahtevno, a verjetno si vsak želi manj vlage kot več, kajne? Kako je mogoče dobro uravnavati vlago?
Ko govorimo o vlagi, govorimo o več vrstah vlage. V tokratnem prispevku se bomo osredotočili na povečano zračno vlago v prostorih in na kapilarno vlago. "Pojav kondenzne vlage oziroma povišano zračno vlago lahko uravnavamo s pravilnim prezračevanjem prostorov, ki je lahko naravno, prisilno z rekuperacijo, s prezračevalniki, ventilatorji, klimatskimi napravami, tudi razvlaževalniki," pojasnjuje Goran Gomboši, tehnični svetovalec v podjetju MUREXIN. Dodaja, da so za preprečevanje vlažnosti v objektih pomembni čas zračenja, princip zračenja pa tudi zaključni sloji na zidovih, ki naj bodo čim bolj paroprepustni. Hkrati je treba zagotoviti zadosten odmik pohištva od sten, kar dopušča možnost kroženja zraka. "Če je mogoče, naj bosta pohištvo in oprema nameščena po večini na in ob predelnih notranjih stenah, prostor pa potrebuje tudi zadostno velika okna glede na kubaturo prostora," dodaja Gomboši.
Sanacija je lahko uspešna, ne glede na to, kako dolgo so zidovi oziroma konstrukcija objekta izpostavljena vlagi
Z vsem naštetim zmanjšujemo pogoje za nastanek pojava kondenza. Če je toplotni ovoj stavbe slab oziroma ga ni in so stene hladne, govorimo o toplotnih mostovih. Predvsem ob vogalih oziroma delih konstrukcije, do katerih zrak ob kroženju skorajda ne pride, bo stena še vedno hladna. Na to vpliva tudi kapilarna vlaga, torej vlek vlage iz temeljev kot posledica neizoliranosti objekta (s tem mislimo na hidroizolacijo). "Kajti navlažene stene, torej v objektih brez hidroizolacije, s poškodovano hidroizolacijo ali nepravilno izvedeno hidroizolacijo, so hladnejše od suhih sten. V tem primeru gre za kombinacijo kondenzne in kapilarne vlage," pojasnjuje Goran Gomboši.
Na trgu obstaja ogromno sistemov sanacije in pristopov k odpravljanju vlage, vendar vsi niso učinkoviti in delujejo kratkoročno. Na trgu je vse več ponudnikov materialov, naprav, sistemov za odpravljanje vlage, vendar je treba pri izbiri postopka, materialov in drugega biti zelo previden. Sogovornik opozarja na primere, ko lahko neki proizvajalec trgu ponudi material, ki ga je izdelal, tudi testiral in zanj pridobil ustrezno dokumentacijo, a se je vse to dogajalo pred le nekaj meseci. Za tak material ni mogoče vedeti, kako se bo obnašal na objektu, kako dolgo bo učinkoval ...
"Podjetje KEMA, zdaj MUREXIN, ima izkušnje z materiali za sanacijo kapilarne vlage in vdorov vode že več kot 30 let, temu pritrjujejo številne reference doma in v tujini. Sanacijo kapilarne vlage rešujemo z materiali, ki so paroprepustni. Gre za materiale zoper kapilarno vlago, za izvedbo blokade proti kapilarnemu vleku vlage, kar rešujejo silikonske emulzije, za materiale proti vdoru vode, kar rešujemo z vodotesnimi materiali, ki so se izkazali za zelo učinkovite in sanacija z njimi traja dolgoročno," razlaga Goran Gomboši. Opozarja pa, da lahko materiali učinkovito delujejo le, če so vgrajeni pravilno, če je tudi podlaga pripravljena ustrezno in če so upoštevana vsa navodila za vgradnjo in vzdrževanje objekta. Vse pa je odvisno od analize obstoječega stanja, že uporabljenih materialov, preprečitve direktnega navlaževanja iz okolice in podobno. V večini primerov je dovolj samo uporaba sušilnih ometov, kot je HYDROMENT, in zadeva deluje brez drugih posegov.
Načini sanacije se razlikujejo po principu in vrsti
Za učinkovito sanacijo vlage je treba upoštevati več dejavnikov. "Za začetek je nujen pravilen pristop k analizi obstoječega stanja, materialov, ki so vgrajeni, težav, ki se pojavljajo, in zunanje ureditve objekta. S tem je mišljena predvsem odprava vzrokov direktnega navlaževanja oziroma izpostavljenosti vlagi in vodi, seveda pa v vseh primerih to ni izvedljivo," razlaga Goran Gomboši in dodaja, da je največ pozornosti treba nameniti pripravi podlage, vgradnji materiala, končni zaščiti saniranih površin in vzdrževanju objekta po opravljeni sanaciji, treba pa je upoštevati tudi navodila, navedena na tehničnih listih proizvajalca materiala. "Kajti še tako dobri materiali lahko zaradi nepravilne izvedbe in neupoštevanja navodil vgradnje kaj hitro odpovejo, kar privede do slabe volje investitorja," opozarja sogovornik.
Vlaga napada po tiho, počasi, a vztrajno
Pri sanaciji vlage je treba biti zelo previden in pazljiv, kajti hitrejših, cenejših, enostavnejših rešitev ni. "Je pa res, da ni vsaka najdražja tehnologija, material, naprava tako učinkovita, da ne bi bila zamenljiva s cenovno ugodnejšo. Če naredimo kakšno napako, izpustimo kakšen sloj in fazo dela pri sanaciji, lahko hitro pričakujemo vnovične težave na sanirani površini. Če se to zgodi, je treba postopke ponoviti. Najhuje pa je, da se vidne poškodbe zakrivajo z izvedbo oblog prek navlažene konstrukcije in materialov, kar privede do slabega in zdravju škodljivega počutja," razlaga Goran Gomboši in dodaja, da čeprav poškodb na površini ne bo, bodo materiali za oblogo propadali in s tem posledično v prostor oddajali neprijetne vonjave, v prostoru bo posledično povečana zračna vlažnost, kar privede do kondenzacije, to pa pomeni pojav črne plesni, kar je škodljivo predvsem za občutljive ljudi, ki imajo težave z dihali (astma, bronhitis, oslovski kašelj ...). Sogovornik spomni še na rek, da vlaga napada po tiho, počasi, a vztrajno.
Načini sanacije se razlikujejo po principu in vrsti sanacije, odvisno od izbire postopka oziroma principa sanacije in zahtev za dotični objekt na podlagi analize. Goran Gomboši: "Lahko gre za mehanski poseg v konstrukcijo ali vgradnjo kakšnih naprav, elementov za izsuševanje, nanos končnih slojev, oblog in podobnega. Tako kot v življenju obstaja veliko možnosti za dosego ciljev – lahko so hitre in enostavne, lahko dolgotrajne in zapletene, poceni ali dražje. Če gre za mehanske posege, torej gradbena dela, je postopek daljši in zahtevnejši, kajti treba je upoštevati več dejavnikov tveganja za uspešno in dolgoročno sanacijo. Veliko pa je seveda odvisno od tega, v kakšnem stanju je objekt in kakšne so poškodbe na konstrukciji objekta. Velikokrat se zgodi, da so določeni posegi v konstrukcijo odveč, saj nimajo kakšnega pozitivnega učinka pri sanaciji. Zato še enkrat poudarjam, da je treba objekt temeljito analizirati in izdelati elaborat sanacije. Postopki, materiali in drugo se od objekta do objekta razlikujejo."
Sanacija je lahko uspešna, ne glede na to, kako dolgo so zidovi oziroma konstrukcija objekta izpostavljena vlagi. Kot pravi sogovornik, je v Sloveniji še ogromno starejših objektov in kulturnih spomenikov (gradovi, cerkve, domovi, samostani ...), predvsem v starih mestnih jedrih, ki so grajeni brez kakršnekoli hidroizolacije in so še v kar dobri kondiciji. "Vse je odvisno, kje je objekt lociran, kako je vzdrževan in čemu je namenjen. Veliko objektov po Sloveniji, ki so pod spomeniškim varstvom ZVKDS, je bilo z naše strani in z uporabo naših materialov že saniranih in sanacije so se izkazale kot zelo uspešne. Lahko rečemo, da objekti, ki so bili sanirani po naših priporočilih, funkcionirajo že več kot 30 let, o čemer pričajo številne reference kapitalnih objektov v Sloveniji in tujini," pravi Gomboši in dodaja, da je za objekt najhujše, če je nekaj časa izpostavljen vlagi in nato nekaj časa ne, kajti ob takih spremembah lahko začne material propadati oziroma se degradira, kar predvsem velja za opeko, to pa lahko povzroči globinske poškodbe in občutno zviša stroške sanacije.
Kako identificirati vzroke navlaževanja objekta?
Vzroke je težko identificirati. Vse je odvisno od konstrukcije objekta, materialov in tehnologije gradnje objekta. Obstajajo pa že tehnologije in oprema oziroma aparature, s katerimi lahko strokovnjaki skoraj točno analizirajo objekt in določijo, za kakšno vrsto vlage gre, od kod naj bi prihajala in se širila, kaj bi lahko bil vzrok zanjo. V veliko primerih lahko že ob pogledu na poškodovane površine zaradi povečane vlage določijo, za katero vrsto vlage gre, v kakšnem obsegu je ta prisotna v konstrukciji in prostoru.
Zgolj površinska sanacija vlage nikakor ni priporočljiva, kot pravi sogovornik, je zakrivanje poškodb, nastalih zaradi vlage, lahko le najhujše za konstrukcijo objekta in za ustvarjanje zaželene klime v prostoru. "Kakršenkoli poseg v prostor, konstrukcijo, kjer hočemo zakriti vlago, s tem mislim predvsem izvedbo oblog, skozi katere se vlaga ne izsušuje, bi bil mogoč le na podkonstrukciji, pa še to z omogočenim kroženjem zraka za oblogo, vendar pa to ni dolgoročna rešitev. Kajti, če je vlage preveč, to ne deluje in s povečanjem vlage v prostoru vplivamo na degradacijo opreme, stavbnega pohištva oblog, tekstila in kovin v prostoru. Zadušitev vlage je torej strogo prepovedana," pravi sogovornik.
Še vedno nekaj prostora za izboljšave
So pa materiali za sanacijo vlage v zadnjih letih tako intenzivno napredovali, da danes po besedah sogovornika na področju razvoja materialov in postopkov sanacije vlage ni več prav veliko rezerv. "Je pa res, da je čedalje bolj na vidiku zelena gradnja, torej se vse usmerja k proizvodnji do okolja prijaznih produktov, materialov in naprav, ki jih bo mogoče reciklirati in niso škodljivi naravnemu okolju," pravi Goran Gomboši in dodaja, da morajo biti materiali do okolja in uporabnika prijazni ter neškodljivi za okolico in zdravje. Ker se tehnologija vendarle še vedno razvija, sogovornik nekaj novosti na področju sanacije vlage in nasploh sanacije objektov, ko gre za materiale, postopke, pristop in drugo, še pričakuje.
Postreže tudi s statistiko. "Pesimistične napovedi kažejo, da bomo do leta 2050 naredili 80 odstotkov vseh potrebnih stavb. Po drugi strani je za bližnjo prihodnost, vsaj v Evropi, 70 odstotkov gradbenih del napovedanih v segmentu obnove stavb in infrastrukturnih objektov, le 30 odstotkov pa na področju gradnje novih. K temu lahko prištejemo še naš odnos do dediščine, ki ga opisuje miselnost 'prvih 50 let bo stavba tvoj problem, naslednjih 50 let problem tvojih otrok, potem bo postala dediščina ter razglašena za spomenik'," je slikovit sogovornik.
Tako se pravilno lotimo sanacije vlage
Za začetek je potreben kontakt strokovnjaka za področje sanacije vlage, ki opravi ogled objekta in analizo. Na podlagi prejetih informacij in videnega izdela elaborat sanacije vlage, določi postopke, materiale in podobno.
Strokovnjak predlaga pooblaščene izvajalce, ki so vešči dela z materiali ter poznajo postopke in sisteme sanacije vlage.
Izvajalec da ponudbo za izvedbo del in če je ta sprejemljiva, je mogoče začeti dela.
Izvajalec je v stalnem stiku z investitorjem in strokovnjakom, ki je pripravil elaborat in je občasno navzoč tudi na objektu, ki se sanira. Dobra komunikacija je ključna.
Sanacije objektov, ki so zasičeni z vlago, se moramo vedno lotiti sistemsko, saj gre pogosto za kompleksno sobivanje različnih vzrokov, ki so privedli do končne slike škode.
Eden od prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako enostavna stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade, tu so še neočiščeni in zamašeni jarki ob objektu in podobno.
Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in ugotavljanjem višine dviga vlage po konstrukciji zida.
Glede na resnost poškodb se odločimo za način sanacije. Pri močno navlaženih objektih je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanirnega (sušilnega) ometa. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti lahko problem kapilarne vlage reši že sam sanirni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje.
