Jasna Marin
V meteorološkem koledarju je junij prvi pravi poletni mesec. A spremenljivo vreme se še nadaljuje. "Obilica dežja, nato obdobja vročega vremena, zatem znova poletne nevihte ne prizanesejo rastlinam. Dobro je imeti vedno v zalogi aminokislinske pripravke in pripravke na osnovi alg, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. S temi pripravki poskrbimo za vitalnost rastlin in hitro regeneracijo poškodb po dežju ali toči, poleg tega omenjeni pripravki preprečijo okužbe poškodovanih tkiv rastlin ter odvračajo škodljive žuželke na zelnatih rastlinah," pojasnjuje Katja Boh iz podjetja Metrob. Pripravke iz alg in aminokislin uporabljamo tako, da z njimi škropimo rastline v tedenskih ali dvotedenskih razmikih, uporabljati jih je treba skladno z navodili na izdelkih.
Že dodajate paradižniku kalcij?
Zaradi pomanjkanja kalcija se največkrat pojavijo težave na paradižniku in papriki, opazimo jih tudi na solati, zelju, kjer se ob pomanjkanju kalcija pojavi rjavi listni rob.
Pomanjkanje kalcija se na paradižniku in papriki pokaže tako, da začne trohneti konica plodu. Da bi preprečili težavo s črno konico, je treba z listnim gnojilom, ki vsebuje kalcij, pričeti škropiti ob pojavu prvih plodov, drugič ob nadaljnji rasti plodov in tretjič v času prvega obarvanja in spremembe barve. V vrtnih centrih boste našli več različnih kalcijevih gnojil. Bistveno je, da pri mešanju z vodo upoštevate navodila na embalaži. Škropite vsako etažo plodov takoj, ko opazite razvoj novih plodov na posamezni etaži. Čim hitreje poskrbite za dodajanje kalcija rastlinam, ki kažejo pomanjkanje. Poškodovanih plodov ne boste mogli pozdraviti, s kalcijem pa boste preskrbeli za vse na novo zrasle plodove. Škropljenje pri paradižniku do pričetka barvanja plodov in temperaturah nad 30 ºC ponavljajte na pet do sedem dni. Pri temperaturah pod 30 ºC pa škropljenje ponavljajte v 10- do 14-dnevnih presledkih.
Največji porabniki vode
Čeprav nas še spremljajo deževni dnevi, se poletni vročini ne bomo izognili. Katera zelenjava na vrtu potrebuje čez poletje največ zalivanja? "Zlasti plodovke in solate. Največji porabniki vode so bučke, paradižniki, paprike, kumare, fižol, solata, por," našteva Katja Boh.
O tem, kako izbrati najustreznejši namakalni sistem za domači zelenjavni vrt, Bohova pravi, da mora vrtičkar najprej poznati velikost svojega vrta. "Dobro je okvirno vedeti, katere vrtnine boste sadili na vrt, saj so nekatere večje porabnice vode kot druge. Kako daleč imate zalogovnik vode od vrta? Si želite imeti tudi regulator vode, da vam bo sam uravnaval dotok vode? Ali imate že kaj od namakalnega sistema doma in potrebujete le cev za namakanje ali celoten namakalni sistem? Kakšen namakalni sistem si želite: cev s kapljači, s porozno cevjo ali pa oroševalni sistem? To so vprašanja, na katera je treba odgovoriti, preden se odločite za ustrezen namakalni sistem," poudarja sogovornica.
Pravila poletnega zalivanja in gnojenja
Rastlin nikoli ne zalivamo in gnojimo, ko pripeka sonce, opozarja Katja Boh iz Metroba. "Zalivajte vedno zgodaj zjutraj in/ali zvečer. Gnojenje vrta pa je najbolje opraviti, še preden posadite vrtnine, takrat uporabite peletirana gnojila. Ko so rastline že posajene, je najenostavneje gnojiti s tekočimi gnojili za vrt. Ta so odlična, ker jih zmešamo z vodo in enostavno zalivamo po prsti. Najpogosteje se s tekočimi gnojili v času intenzivne rasti tla okrog rastlin gnoji enkrat tedensko, vedno zjutraj ali zvečer, ko ni močnega sonca. Vedno zalivamo okrog rastlin, po tleh, nikoli po listih," še dodaja sogovornica. "Lahko pa se namesto gnojenja s tekočim gnojilom odločite za peletirana dolgotrajna gnojila, ki jih plitko zadelate v tla okrog rastlin in imate tako mir z gnojenjem za tri do pet mesecev."
Sadni vrt
Redna zaščita in varstvo sadnih dreves je poglavitno opravilo v prvem poletnem mesecu. V tem mesecu poskrbimo za redčenje plodov na jablanah in hruškah. Če je suša, redno zalivamo mlada drevesa, da se ne bodo posušila. Po potrebi proti škodljivcem uporabimo naravni insekticid na osnovi neema, kateremu dodamo aminokisline, svetujejo pri Metrobu. Jagode po obiranju okopljemo in jim liste porežemo tako, da pustimo le srček. Poškropimo jih s pripravkom na osnovi alg ali z aminokislinami.
