Zanimanje za montažne bazene iz leta v leto raste. Letos, ko je zaradi koronavirusa marsikateri načrt za dopustovanje v daljne kraje padel v vodo, bo sploh veliko ljudi poletje preživelo kar na domačem vrtu, opaža Luka Remic, direktor podjetja Remax. Zakaj so montažni bazeni tako zanimivi? Zaradi cene in ker jih je mogoče ob koncu sezone pospraviti, pojasnjuje Remic. Ljudje se zanje pogosto odločijo tudi zato, ker niso prepričani, koliko se bodo sploh kopali, in to raje najprej preverijo s kratkoročnim montažnim bazenom, preden se opogumijo za zidanega.
Bazena pred zimo ne pospravimo, ga pa zaščitimo
Montažni bazen je celoleten, kar pomeni, da se načeloma ne pospravi, pravi Hasan Zilić iz podjetja Stotinka. Treba ga je le ustrezno pripraviti na zimo. Kdaj je pravi čas za to? Zilić pove, da bazen pripravimo na prezimovanje, ko se voda v njem ohladi na 14 stopinj Celzija ali manj in tudi, ko vsebnost prostega klora v vodi pade blizu absolutne ničle. “Takrat spustimo gladino vode pod skimer, zapremo povratne šobe, odklopimo in izpraznimo vodo iz filtrirne naprave ter v vodo dodamo sredstvo za prezimovanje,” svetuje Zilić. Pravi, da je zelo priporočljiva tudi uporaba kompenzatorskih plovcev, ki pripomorejo k daljši obstojnosti bazenske folije in bazena, kadar nastaja led. “Bazen je ob koncu kopalne sezone priporočljivo pokriti z zimskim pokrivalom,” še doda sogovornik.
Prostostoječi ali vgradni?
Kaj sploh je montažni bazen? Njegova osnova je montažna pločevina, ki je nekakšen obod ali stena bazen. Luka Remic pojasnjuje, da so mogoče različne oblike: s pločevinastim obodom so lahko okrogli ali ovalni, s kovinsko konstrukcijo okrogli ali pravokotni, z napihljivim robom iz folije spet okrogli ali ovalni ... Montažni bazen je lahko prostostoječ ali vgraden, pojasni Hasan Zilić iz podjetja Stotinka. Prostostoječega samo postavimo na ravno in utrjeno podlago, na primer na betonsko ali peščeno, in ne potrebuje dodatne opore, pri vgradnem pa se postavitev malo podaljša.
Popolna ali delna vgradnja v tla
Vgradni bazeni so okroglih ali ovalnih oblik, narejeni iz nekoliko bolj debele pocinkane pločevine v kombinaciji z bazensko folijo in drugo opremo, pojasni Hasan Zilić. Pravi, da so ti bazeni zaradi drugačnega tipa pločevine bolj primerni za popolno ali delno vgradnjo v tla. Prav tako zahtevajo večji poseg v okolico, saj so pred namestitvijo potrebna zemeljska dela. Za vgradni montažni bazen mora bodoči lastnik najprej narediti izkop. Da je dno res primerno, ga mora nasuti s podlago in narediti armirano ploščo, vanjo pa vgraditi talni izpust, razloži Zilić. Plošča mora biti popolnoma ravna in gladka, zato jo je treba izravnati še z izravnalno maso ali zbrusiti.
Nato se na pripravljeno dno položi filc, ki zaščiti naslednjo plast oziroma folijo. Po obodu se položijo spodnja vodila, na katera se namesti pločevina. Ta se pritrdi na oporne stene, pri tem se naredi ustrezen izrez za vgradne elemente. Ti se namestijo na pločevino, nanje se obesi bazenska folija. Takrat začnemo počasi bazen polniti z vodo. Med polnjenjem moramo folijo sproti ravnati in gladiti, da ne ostanejo gube. Ko se bazen postopoma polni, se na ovalnem delu njegov rob z zunanje strani zasipa s suhim betonom, potem ko so seveda že prej namestili dve armirani oporni steni, ki tečeta ob ravnem delu.
Ko je v bazenu vode dovolj, se na vgradne elemente namestijo tesnila in prirobnice, poskrbeti je treba le še za cevno povezavo do strojnice in zmontirati opremo strojnice, opišejo v Stotinki. Potem je treba urediti samo še malenkosti.
Velika ponudba, dobra odločitev
"Ne glede na to, ali bomo imeli prostostoječi ali vgradni bazen, moramo kot uporabniki vedno izhajati iz prostorskih omejitev, ki jih imamo na vrtu," opozori Hasan Zilić. "Zato vedno priporočamo, da se pred nakupom zakoličijo maksimalne zunanje dimenzije bazena. Na osnovi teh meritev in želja uporabnikov lahko potem svetujemo glede izbire velikosti, oblike in barve bazena."
Pred nakupom je najpomembnejše, da veste, kaj od bazena pričakujete, kaj si želite, koliko časa, energije in truda ste pripravljeni vložiti v vzdrževanje, pa opozori Mateja Mesarec iz podjetja Ema. "Morda je najpomembnejše prav to, da se pozanimate o opremi bazena in se dobro odločite. Bazen je namreč lahko velika obremenitev, če ne avtomatiziramo njegovih procesov." Tistim, ki se te dni odločajo za nakup montažnega bazena, pa Mesarčeva svetuje, naj si ogledajo različne vrste bazenov. "Ponudba je velika, razlike med posameznimi vrstami montažnih bazenov pa tudi," poudari sogovornica.
Očiščen bazen, čista voda
• Z vsakim bazenom pridejo tudi določene obveznosti in manjša sprotna vzdrževalna dela, opozorijo pri Stotinki. Bazen je treba temeljito očistiti že pred začetkom kopalne sezone, in sicer s čistili za odstranjevanje saj in atmosferskih nečistoč ter s čistili za odstranjevanje vodnega kamna.
• Za čistočo bazena skrbimo tudi med kopalno sezono - predvsem je priporočljivo čiščenje notranjega roba bazena z nekoliko manj agresivnimi čistili, ki nad vodno gladino odstranjujejo naložene obloge vodnega kamna ter nakopičeno umazanijo od atmosferskih nečistoč, sončnih krem ...
• Nega bazenske vode je poglavje zase, opozori Zilić. “Če želimo imeti kakovostno bazensko vodo, lahko zelo enostavno s testerji pH/Cl spremljamo osnovne parametre vode. Pomembno je, da ima naša kopalna voda pH-vrednost vedno med 7,0 in 7,6. Vsebnost prostega klora v vodi mora biti od 1,0 do 3,0 mg/l.
• Ob tedenskem uravnavanju pH-vrednosti vode in dodajanju klora je treba v vodo dodajati tudi algicid, ki preprečuje tvorbo alg v vodi, ter sredstvo za kosmičenje oziroma bistrenje vode, ki na dnu bazena kosmiči vso mikro umazanijo, ki je peščeni filter morebiti ne bi zadržal,” pojasni sogovornik.
• V pomoč pri čiščenju nam je lahko tudi ročni ali robotski sesalnik, ki poskrbi za brezhibno čistočo bazenskega dna in sten, pravi Mateja Mesarec iz podjetja Ema.
Kaj pa njegova obstojnost?
Obstojnost montažnega bazena je najprej odvisna od kakovosti uporabljenih materialov in načina vzdrževanja, razlaga Luka Remic. "Nekateri zdržijo samo eno leto, drugi brez težav 15 do 20 let." V Stotinki opozorijo, da je obstojnost bazena pogosto odvisna od debeline folije, trajnost slednje pa je povezana s stroški vzdrževanja bazena, saj je največji strošek prav menjava folije in vgradnih elementov. Na to, kako dolgo bo bazen vzdržal, prav tako vpliva kakovost pločevine. Montažni bazeni so narejeni iz kakovostne in dobro zaščitene pločevine, pravijo v Stotinki, in tako pri vgradnih še po desetih letih ne bi smelo biti težav zaradi rjavenja. Seveda je pomembno, da pločevina ni izpostavljena bazenski vodi. Montažni bazeni potrebujejo tudi filtre in praviloma so ti peščeni. Ob ustreznem vzdrževanju in uporabi brezhibno delujejo več kot deset let, vendar je treba pesek v filtru zamenjati po štirih do petih letih. Takrat je pametno preveriti še tesnila in jih po potrebi zamenjati, svetujejo v Stotinki.
Ob foliji je najbolj občutljivi del bazena črpalka. Načeloma tudi ta zlahka deluje več let, vendar ne sme biti na vlažnem, po njej ne sme deževati in ne škropiti voda, sicer lahko hitro nastane okvara. V Stotinki opozorijo, da mora biti filtrirna naprava, v sklopu katere deluje črpalka, zaradi varnosti kopalcev priklopljena na lastno FID-stikalo. "Zelo pomembni sta tudi zadostna oddaljenost od bazena in neuporaba filtrirne naprave ob kopanju v bazenu," še opozorijo v Stotinki.
Osvetlitev za večerno kopanje
Dobro je, da je bazen osvetljen, saj je tako kopanje v njem tudi v večernih in nočnih urah še lepše, meni Mateja Mesarec iz podjetja Ema. V Stotinki se strinjajo, da je osvetlitev postala praktično stalna oprema bazenov, ki krasijo naše vrtove. "Pri prostostoječih bazenih je namestitev svetil enostavna, saj se uporabljajo manjši magnetni reflektorji, ki se namestijo neposredno na notranji steni bazena in kot vir energije črpajo v njih nameščene baterije. Pri vgradnih bazenih se v steno bazena vgrajujejo nekoliko močnejši reflektorji, ki so vezani na transformator in šele nato na električno omrežje," razloži Hasan Zilić.
Tri vrste pokrival
Za konec pa še dilema, ali naj bo bazen pokrit ali ne. Mateja Meserec pravi, da je pokrivanje bazenov nujno, saj prihrani marsikateri strošek. V Stotinki pa pojasnijo, da imamo za pokrivanje montažnih bazenov na voljo tri vrste pokrival: solarno, letno in zimsko. "Solarno pokrivalo je čepasto in ga uporabljamo med kopalno sezono. Služi ohranjanju oziroma zajezitvi toplote bazenske vode in preprečuje izhlapevanje. Leži neposredno na vodni gladini in ne sega čez bazenski rob," razloži Hasan Zilić. "Letno pokrivalo uporabljamo med kopalno sezono za pokritje bazena, ko ta ni v uporabi. Preprečuje vstop umazanije, listja, delcev in atmosferskih nečistoč v bazen. Uporabljamo ga predvsem ponoči ali med odsotnostjo. Pokrivalo je nekoliko večje od zunanjih mer bazena. Zimsko pokrivalo je nekoliko bolj togo in bolj debelo, bazen ščiti med prezimovanjem, kadar ta ni v uporabi. Preprečuje nabiranje atmosferskih nečistoč na notranjih stenah bazena oziroma na bazenski foliji, prav tako pa preprečuje vstop manjšim živalim iz okolice. Pokrivalo je krepko večje od zunanjih mer bazena, saj je upoštevan padec gladine vode. Leži na vodni gladini in čez rob bazena tako, da bazen varuje tudi ob snegu," sklene sogovornik iz Stotinke.
