Sanja Verovnik
Ljudje danes vse bolj stremimo k vsemu, kar je naravno. Tako si urejamo in opremljamo tudi bivalno okolje. Naravni oziroma biološki bazeni so tudi zato med Slovenci vse bolj priljubljeni. Prednosti tovrstnih bazenov pred klasičnimi je veliko. Sašo Žišt iz podjetja Objem narave opozori, da pri naravnih oziroma bioloških bazenih ne gre samo za njihov naravni videz, ki je marsikateremu uporabniku danes oblikovno ljubši. Glavno razliko med klasičnim in naravnim bazenom Žišt vidi v sami pripravi vode.
Središče dogajanja v vrtu
Naravni bazen ima že kar nekaj Slovencev. Svoje odločitve ne obžalujejo. “Izkušnje uporabnikov bioloških bazenov so zelo dobre. Biološki bazen postane ena od glavnih točk dogajanja v vrtu,” pravi Sašo Žišt iz podjetja Objem narave. “Poleg tega je naravni bazen skozi celo leto zelo privlačen vrtni element. Rekel bi, da sta eden od glavnih adutov biološkega bazena zagotovo čista voda brez kemikalij in vonja ter samo dejstvo, da gre za vodni element, ki je lep in tudi uporaben.” V primerjavi s konvencionalnim bazenom pa Žišt izpostavi tudi bistveno manjše stroške obratovanja.
Brez uporabe kemikalij
Kaj to pomeni? V primerjavi s klasičnim konvencionalnim bazenom se kakovost kopalne vode v naravnem bazenu vzdržuje na povsem naraven način, to pomeni brez uporabe kemikalij, odgovori sogovornik. Poudari, da biološki bazen zaradi svojega sistema predstavlja estetski element vse leto in ne zgolj v kopalni sezoni. "Tovrstni bazeni so lahko kakršnekoli oblike in prav to je ena od njihovih prednosti, saj se imenitno ujemajo z arhitekturo hiše in se podajo različnim zasnovam in oblikam vrtov," pojasni sogovornik. Tako imenovani plavalni ribniki so običajno manjših dimenzij, površine 20 kvadratnih metrov oziroma štiri metre premera, in omogočajo le nekaj zavesljajev. Drugi tip so večnivojski naravni bazeni večjih dimenzij, namenjeni kopanju in plavanju.
Primerna postavitev v vrtu
Dejstvo je, da se bivanje na prostem in naša predstava ter pričakovanja o tem vse bolj spreminjata. Na vrtu želimo imeti veliko rastlinja, hkrati pa tudi povezavo od notranjih bivalnih prostorov do zunanjosti oziroma vrta ter njegovo povezanost do vode, v kateri bi lahko poiskali osvežitev, se sprostili, skratka, se prepustili užitkom. Za postavitev bazena na vrtu pa so potrebni določeni pogoji. Kakšni so ti, vprašamo Žišta. "Za postavitev biološkega bazena ni posebnih pogojev," odgovori in doda: "Seveda je treba velikost, obliko in tehniko bazena načrtovati skladno s pogoji, ki jih imamo v vrtu. Če pravilno umestimo in zasnujemo naravni bazen, bo ta odlična dopolnitev vašega vrta." Hkrati sogovornik opozori, da je treba zagotoviti zgolj stalen vir vode in elektriko za delovanje črpalk bazena.
Tehnologija naravnih bazenov, ki ne potrebujejo kemičnega čiščenja, temveč se čistijo na naraven način, je v tujini poznana že skoraj tri desetletja. Leta 1985 jo je razvil Peter Petrich, direktor globalno razširjenega podjetja Biotop.
Razmislek tudi o prostoru ob bazenu
Sašo Žišt pravi, da če biološki bazen umeščamo v obstoječi vrt, je lokacija bazena predvsem odvisna od obstoječe situacije, značilnosti vrta in hiše. In nadaljuje: "Kadar se biološki bazen načrtuje skupaj s preostalim vrtom, pa je predvsem pomembno, kaj si od biološkega bazena želimo, kakšna bo njegova funkcija." Vsekakor je pomembno, še opozori sogovornik, da dobro razmislimo tudi o prostoru ob samem bazenu, saj v bazenu preživimo le določen del časa, preostanek pa ob njem na estetsko dovršeni terasi ali urejeni zelenici.
Rastline so, jih pa tudi ni
Rastline so v naravnem bazenu zaželene, niso pa nepogrešljive. Sašo Žišt pravi, da si ljudje običajno razlagajo, da pri biološkem bazenu rastline predstavljajo bistveni del sistema, da so nepogrešljive. A ni povsem tako. Rastline so seveda pomemben del celotnega sistema biološkega bazena, poudari Žišt, vendar niso edini sestavni del filtracije in priprave vode. "Največji del svoje funkcije opravijo podvodne rastline. Tiste vidne rastline, zasajene ob bazenu, pa služijo tudi kot dekoracija," pravi Žišt, hkrati pa pojasni, da je lahko biološki bazen tudi brez rastlinskega dela; gre za sistem living pool.
Ne več kot 29 stopinj Celzija
Kot v vsakem bazenu je tudi v naravnem ribniku nadvse pomembna temperatura vode. Sogovornik pojasni, da je želena temperatura vode stvar uporabnika: "Pomembno je le to, da voda v biološkem bazenu v nekem obdobju ne preseže temperature 29 stopinj Celzija. Za to poskrbi sistem, ki vodo v primeru pregrevanja intenzivneje cirkulira."
Vzdrževanje nujno, a nezahtevno
Vsekakor je za dolgo obstojnost in boljšo ter dolgotrajno uporabo naravnega bazena pomembno redno in skrbno vzdrževanje. Tukaj razlik med klasičnim in naravnim bazenom skorajda ni. "Plavalni del biološkega bazena se enako redno čisti kot pri konvencionalnem bazenu. Pri rastlinskem delu je vzdrževanje bolj podobno vzdrževanju vrta," pojasni Sašo Žišt. Priporoča, da se občasno odstranijo odmrle rastline, opravi manjše čiščenje. Obsežnejše čiščenje je priporočljivo dvakrat letno. Žišt pravi, da vzdrževanje biološkega bazena ni zahtevno, je pa potrebno. Vsekakor je pomoč strokovnjaka vsaj na začetku več kot dobrodošla: "Naučiti se je treba rokovanja z bazenom do te mere, da kasneje pomoči strokovnjakov pri vzdrževanju oziroma čiščenju ne potrebujemo več in lahko vse postorimo sami," še sklene sogovornik.
