Čeprav velja les za zahteven material za vzdrževanje, še vedno vzbudi v nas najlepše in najbolj prijetne občutke. Les je topel, mehek, diši po gozdu in ima prijeten zvok, če udarjamo po njem. Zanj se odločimo, če imamo radi kakovost, pristnost in trajnost. Iz njega je mogoče izdelati skoraj karkoli - mimogrede, naši predniki so ga znali uporabljati celo brez kovinskih spojev -, ob pravilni zaščiti in negi pa vzdrži dolgo vrsto let. Res pa je, da si je za ravnanje z lesom treba vzeti čas. "Še posebej to velja za nego lesa na prostem, ki je vsakodnevno izpostavljen vremenskim vplivom in drugim obremenitvam, kot so lesne glive, insekti in termiti," poudarjajo koloristi v podjetju Spekter Žalec - kupibarve.si.
Nasveti za nanašanje zaščitnega premaza
Za optimalen nanos zaščitnega premaza v podjetju Spekter Žalec priporočajo:
• da pred začetkom lazure izdelek vedno temeljito premešate, le tako boste ohranili enotno nianso lazure po vsej površini;
• da pred začetkom pobarvate majhen košček lesa in tako preverite končni odtenek barve;
• da lazuro nanesete v dveh ali treh tankih slojih in upoštevate čas sušenja med posameznimi nanosi, to je običajno najmanj 16 ur;
• da boste z nanosom vsakega naslednjega sloja odtenek lesa potemnili.
Pravilna zaščita lesa
Da bi imel les, izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom, UV-sevanju in biološkim škodljivcem, čim daljšo uporabno dobo, ga je treba ustrezno zaščititi. Celovita zaščita lesa obsega pravilno konstrukcijsko, kemično in površinsko zaščito, opozarjajo v podjetju Helios.
• Konstrukcijska zaščita pomeni pravilno vgradnjo lesa na prostem, s katero vodi preprečimo dostop do lesa ali omogočimo njeno hitro odtekanje, po koncu padavin pa hitro sušenje lesa. Preprečiti moramo direkten stik lesa z zemljo oziroma tlemi, razen če je les primerno globinsko impregniran z biocidnim izdelkom.
• S kemično zaščito varujemo les pred biološkimi škodljivci (glivami trohnivkami, glivami modrivkami in insekti). V les vnesemo biocide, zaradi česar postane strupen ali neužiten za glive in insekte.
• S površinsko zaščito varujemo les pred škodljivimi mehanskimi in vremenskimi vplivi. Z nanosom lazure se na površini lesa tvori zaščitni film, ki ga ščiti in obenem dekorira. Osnovni pogoj za dolgotrajno zaščito lesa je uporaba kakovostne lazure, ki vsebuje več sestavin za podaljšanje življenjske dobe premaza.
Najpogostejše težave pri zaščiti lesa
Pri Spektru Žalec svetujejo, kako se izogniti napakam, ki poslabšajo zaščito lesa:
Luščenje lazure. Da se izognete luščenju, pred nanašanjem lazurnega premaza preverite, ali ste podlago res dobro očistili in osušili. Če na njej ostanejo prašni delci, se lazura ne bo dobro prijela in se bo sčasoma začela luščiti.
Pokanje lazure. Lazuro nanašajte v tankih slojih, da se ne pojavijo razpoke.
Pojav grudic. Pred nanosom lazure očistite tudi čopiče, da preprečite pojav drobnih grudic. Te se lahko pojavijo tudi zaradi neustreznega kombiniranja več različnih lazur, zato se pred nanosom vedno posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo glede na vaše potrebe svetoval ustrezno barvo.
Lazura se ne suši. Nanašanja lazure na lesene površine se vedno lotite ob suhem in ne prehladnem vremenu. Če je v zraku povišana vlaga ali je temperatura prenizka, bo sušenje dolgotrajnejše.
Kdaj je treba obnoviti lazuro
Najprimernejši čas za vzdrževalna dela na zunanjih lesenih površinah je pomladi, ko sta temperatura in vlaga optimalni, da se les dobro posuši.
Ali moramo lazuro obnoviti, presodimo glede na videz površine. Na vodoravnih površinah naredimo test z vodno kapljico, na navpičnih pa test z gobo, namočeno v vodo. Če se voda hitro vpije in povzroči moker madež pod premazom, je premaz načet in ga je treba obnoviti. Kadar pa voda dlje časa ostane na površini, obnavljanje še ni potrebno.
"Za vse lesene elemente zunaj veljajo podobna pravila obnavljanja," pojasnjujejo v Heliosu. Postopek obnavljanja premaza je odvisen od vrste predhodnega premaza in od trenutnega stanja površine. Prvi korak je prej opisan pregled stanja. "Če smo pri pregledu površine opazili okužbe s plesnijo in algami, jih odstranimo z ustreznim sredstvom. Prav tako je pred obnovo premaza nujno sanirati okužbe z glivami trohnivkami in insekti."
Kadar je premaz še dobro ohranjen oziroma je debelina filma še ustrezna in ni videti razpok, je obnavljanje preprosto, saj zadostuje le en osvežilni nanos. Če pa smo čas za pravočasno obnavljanje zamudili in je na premaznem filmu prisotnih veliko razpok ali če je les že viden, je obnavljanje obsežnejše, zahteva več priprav in aktivnosti. V tem primeru je treba iztrošeno površino ustrezno pripraviti za obnavljanje. Pri obnavljanju ravnamo enako kot pri prvem premazovanju. Poškodovano površino temeljito očistimo vseh nečistoč, obrusimo do zdravega lesa ter odprašimo. Les najprej impregniramo z biocidnim izdelkom ter zaščitimo z lazurnim premazom.
Zaščita z oljenjem
Druga možnost zaščite lesa je z oljenjem, zaradi katerega je površina prijetna na otip in prepustna za vlago. Oljni film je bolj elastičen od polimernega premaza, ne razpoka, struktura lesa pa ostane nespremenjena. Toda ker olje na leseni površini ne tvori zaščitnega filma, so oljene površine bolj občutljive za neugodne vremenske vplive, kot sta dež in sonce. "Zaradi tega je treba oljene površine obnavljati pogosteje, vsaj enkrat na leto, zelo izpostavljene pa tudi večkrat letno. Pravi čas za obnovo je jeseni ali pomladi," razlagajo v Heliosu.
Pred oljenjem je treba površino pregledati in ustrezno pripraviti. Na oljeni površini se lahko pojavijo razpoke, ki se pojavljajo v lesu, in tako imenovana sivina lesa, ki je posledica razkroja lesa in istočasne okužbe lesa s plesnijo. Razkroj lesa je viden kot luščenje lesnih vlaken, kar se kaže kot valovita in na otip hrapava površina. Na površini lesa se prav tako lahko pojavijo površinske plesni in alge ter okužbe z biološkimi škodljivci, kot so glive trohnivke in insekti, ki spreminjajo nosilne lastnosti lesa. Ker se po pravilu oljijo bolj odporne vrste lesa, so tovrstne okužbe manj pogoste, navajajo v Heliosu.
"Po pregledu oljene površine najprej izvedemo suho čiščenje, da odstranimo vso površinsko umazanijo, kot so listi, zemlja, prah in kamenčki. Če je les okužen s plesnijo ali algami, pred temeljitim mokrim čiščenjem tretiramo površino s sredstvom za uničevanje alg in plesni. S tem razkužimo površino in preprečimo nadaljnji razvoj omenjenih škodljivcev," opisujejo v Heliosu.
Po potrebi lahko sivino lesa odstranimo s posebnim sredstvom, s katerim obudimo naravno barvo lesa. Tako sredstvo je primerno za odpornejše vrste lesa: macesen, hrast, akacijo, kostanj ter tropski les, kot sta na primer tik in bangkirai, zlasti če že dolgo niso bile oljene ali so neobdelane. Čisto in dobro presušeno površino pobrusimo, da odstranimo poškodovana oziroma preperela lesna vlakna in odprašimo. Če se vlakna ne odstranijo, bo oljenje težje izvedljivo, še posebno v fazi brisanja odvečnega olja. Na čisto površino nanašamo olje po navodilih proizvajalca.
Kako ohranimo naravni videz lesa
"Če želimo, da je struktura lesa vidna, lahko les zaščitimo z oljem za les ali lazuro. Bistveno je, da poznamo razliko med obema premazoma," pojasnjuje Zvonko Gradišnik, vodja prodaje barv in lakov v podjetju Grama.
Olja za les izraziteje poudarijo strukturo lesa, bolje prodrejo vanj in naredijo lesno površino odbojno za vodo. Vendar po drugi strani slabše zaščitijo les pred poškodbami, UV-žarki in bistveno krajši čas pred vremenskimi vplivi. “Intervali nege so z oljem za les zato pogostejši, običajno ga moramo oljiti dvakrat letno,” razlaga sogovornik.
Lazure za les v nasprotju z olji nekoliko slabše poudarijo strukturo lesa - to je sicer odvisno od nianse, ki jo izberemo -, slabše tudi penetrirajo v les, zagotavljajo pa boljšo mehansko in UV-zaščito. “Les, zaščiten z lazuro, je odpornejši proti vremenskim vplivom. Tudi intervali nege so pri lazurah manj pogosti, potrebni so približno na dve do štiri leta, odvisno od proizvajalca in same izvedbe zaščite,” pravi sogovornik iz Grame.
Obnavljanje zaščite z olji je v primerjavi z lazurami nekoliko preprostejše, še pojasnjuje Gradišnik in opozarja na dvoje: “Pomembno je, da lesno površino redno kontroliramo in ponovitvene premaze opravimo pravočasno. Brezbarvna olja in lazure najslabše zaščitijo les, zato se jih izogibamo, če se le da.”
Uporabiti olje ali lazuro je po sogovornikovem mnenju stvar odločitve posameznika, vendar se mora dobro pozanimati o lastnostih posameznih premazov.
Veste, kateri premaz imate?
Zaradi načina propadanja je obnavljanje alkidnih premazov bolj preprosto kot obnavljanje akrilnih premazov. Alkidni premazi propadajo površinsko tako, da se postopoma tanjšajo, kar je vidno kot površinsko luščenje v obliki prahu. Akrilni premazi so bolj odporni proti UV-žarkom in se ne tanjšajo postopoma, ampak pokajo. Zaradi pronicanja vode v les se razpokan in ne oprijet film odlušči. Pri staranem akrilnem premazu ni značilnega mlečnega videza kot pri alkidnem premazu.
