Papriko (Capsicum annuum) je v Evropo prinesel Krištof Kolumb po svojem drugem potovanju v Ameriko leta 1493. Sprva so jo zamenjali za poper, zaradi česar se je rastline tudi prijelo ime paprika, kar je pravzaprav madžarska beseda za poper, saj so pomorščaki bili prepričani, da so našli črni poper.
Rdeče zlato
Pravzaprav se zdi, kot bi rastlina bila usojena Madžarom. Madžarska paprika namreč velja za najboljšo med sladokusci, Madžari jo celo imenujejo rdeče zlato. Plodovi imajo namreč veliko koristnih učinkovin. Tako sveža kot tudi sušena in mleta paprika vsebuje velike količine vitamina C – več kot limona – zato je koristna za višanje odpornosti organizma. Paprika vsebuje tudi vitamini B, silicij – ta krepi nohte in lase, provitamin A, ki skrbi za zdravje sluznic in oči, železo, natrij, cink, ki je pomemben za vezivna tkiva.
Obstaja več vrst mlete paprike: poleg navadne sladke rdeče paprike poznamo tudi pekočo različico. Seveda je pri nas poleti bolj kot posušena in mleta uporabna sveža paprika, ki ima številne dobrodejne lastnosti.
Ljudsko zdravilstvo
Sok paprike je koristen za nohte in lase. Uživanje soka zelene paprike je koristno tudi za lojnice in solznice. Pomaga čistiti kožo. Kogar mučijo vetrovi v prebavnem traktu, bo čutil olajšanje po pitju svežega soka iz paprike, pomešanega s korenčkovim sokom. Skrbi za zdravje sluznic, oči in celično vitalnost. Paprika je dobrodejna za zdravje vezivnega tkiva, možganov, spodbuja spolnost in hormone. Pospeši prekrvljenost, krepi srce, ožilje. Izboljšuje vid. Pri vnetju grla pijemo sok iz paprike. Narezana ali v soku spodbuja tek. Pospeši izločanje seča in vode iz telesa. Paprika naj bi pomagala omiliti depresijo in brezvoljnost. Čezmerno uživanje paprike lahko povzroča presežek želodčne kisline, tudi ledvice se lahko vnamejo.
Kako pekoča je?
Feferoni in čiliji so pekoče paprike, ki pečejo zaradi alkaloida kapsaicina. Kako pekoča je paprika, merijo s Scovillovo lestvico. Feferon ima približno 500 enot, čili 600, habanero pa dosega do 350.000 enot. Obstajajo tudi pekoče paprike z več kot milijon enotami, ki pri kuhanju zahtevajo uporabo rokavic in zaščitne maske in očal.
Vzgoja in spravilo
Rastišče, ki ga potrebujejo sadike paprik, je topel, južni prostor in vlažna, odcedna prst. Spomladi sejemo v zaprt prostor, pozneje prepikiramo in še enkrat presadimo v lonček. S tem ko zmotimo korenine, pospešimo njihovo močnejšo rast. Ko presadimo na prosto, znova sadimo nekoliko globlje kot v lončku, da bo rastlina z močnimi koreninami odpornejša in krepkejša. Sproti pobiramo in shranimo v vlažen in hladen prostor (15 stopinj Celzija). Rastline lahko jeseni izruvamo in jih obesimo s koreninam navzgor; plodovi bodo več mesecev zoreli.
Papriko in čilije, ki rastejo v posodah, lahko gojimo kot trajnice. Jeseni jih preprosto preselimo v svetel in hladen prostor, občasno zalijemo in jih spomladi spet postavimo na vrt.
Dobri sosedje paprike so drobnjak, bazilika, ognjič, kapucinka.
