V zvezi z odpustitvijo dolgoletnega izrednega profesorja Friderika Klamferja se je danes odzvala Univerza v Mariboru, ki v daljšem zapisu pojasnjuje svojo plat zgodbe, saj meni da v medijih doselj ni bila ustrezno predstavljena. Naj dodamo, da smo na Večeru stališča univerze in posebej rektorja Zdravka Kačiča, kakor tudi nasprotne strani, podrobno popisali. Vsebinski del pojasnila objavljamo v celoti:

"Skladno z Zakonom o visokem šolstvu in internimi akti Univerze v Mariboru je veljaven habilitacijski naziv pogoj za opravljanje pedagoškega in raziskovalnega dela. V vseh odločbah o izvolitvi na Univerzi v Mariboru je določeno trajanje izvolitve v naziv in še dodatno posebno obvestilo, da mora kandidat vložiti vlogo za pravočasno (neprekinjeno) izvolitev v višji naziv ali za izvolitev v ponovni naziv najkasneje šest mesecev pred potekom izvolitvene dobe, vse z namenom, da ne pride do poteka izvolitve v naziv. Vsi zaposleni na Univerzi v Mariboru morajo za pravočasno oddajo vloge poskrbeti sami. Ne glede na to pa strokovne službe fakultet zaposlene o tej obveznosti predhodno še posebej opozorijo, kar so večkrat storile tudi v primeru dr. Friderika Klampferja.

Skladno s prvim odstavkom 189.a člena Statuta UM lahko visokošolski učitelj do dokončnosti postopka za pridobitev naziva opravlja dosedanje pedagoško in raziskovalno delo, kljub poteku veljavne izvolitve v naziv, če vlogo za izvolitev v naziv odda pravočasno, in sicer najkasneje 6 mesecev pred potekom izvolitve. Nadalje pa iz drugega odstavka 189.a člena Statuta UM izhaja posebna možnost, da »v kolikor kandidat v postopku izvolitve vloge ne odda pravočasno, vendar še ima veljavno izvolitev v naziv, lahko Senat članice na podlagi njegovega predloga izda sklep, da se kandidatu dovoli opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela, in sicer najdlje do dokončnosti postopka izvolitve v naziv v okviru Univerze v Mariboru. Kandidat in Senat članice morata podati razloge, zakaj vloga ni bila oddana pravočasno.« Če delavcu poteče veljavna izvolitev v naziv in niso izpolnjeni niti pogoji iz prvega niti pogoji iz drugega odstavka 189.a člena Statuta UM, se šteje, da delavec ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zasedbo delovnega mesta. To je skladno z Zakonom o delovnih razmerjih razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

Dr. Frideriku Klampferju je izvolitev v naziv potekla 12. 2. 2025, pri čemer nove vloge za izvolitev v naziv (kljub večkratnim opozorilom strokovnih služb fakultete) ni oddal pravočasno (najkasneje 6 mesecev pred potekom izvolitve), kot bi jo moral skladno z izdano odločbo in skladno s prvim odstavkom 189.a člena Statuta UM, da bi kljub poteku veljavne izvolitve v naziv lahko še naprej opravljal pedagoško in raziskovalno delo do dokončnosti postopka. Vlogo za ponovno izvolitev v naziv je dr. Klampfer oddal šele 27. 1. 2025, zgolj 12 delovnih dni pred potekom izvolitve. Istega dne je podal tudi prošnjo za opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela skladno z drugim odstavkom 189.a člena Statuta UM.

Komisija za habilitacijska zadeve FF UM je prošnjo dr. Friderika Klampferja uvrstila na 21. redno sejo 5. 2. 2025 in kandidatovo prošnjo Senatu članice posredovala v potrditev. Dekan FF UM prof. dr. Darko Friš je bil s prošnjo seznanjen 11. 2. 2025 v popoldanskem času, torej tik pred potekom izvolitve v naziv, zato ni bil več izvedljiv niti sklic izredne ali korespondenčne seje Senata FF UM. Ob pregledu gradiva za sejo Senata FF UM je fakulteta glede na določbo 189.a člena Statuta UM na pravno službo rektorata UM naslovila vprašanje, ali lahko senat članice dovoli opravljanje pedagoškega in raziskovalnega dela tudi po tem, ko kandidatu že poteče izvolitev v naziv. Iz prejetega mnenja je izhajalo, da je besedilo drugega odstavka 189.a člena Statuta UM jasno in da v konkretnem pravnem pravilu ni pravne podlage za razlago na način, da lahko senat članice izda sklep tudi po tem, ko kandidatu že poteče veljavna izvolitev v naziv, četudi je kandidat predlog podal v času, ko je veljavno izvolitev v naziv še imel. Glede na določbo Statuta UM po mnenju pravne službe tako ni dvoma o tem, da lahko senat članice izda veljavno dovoljenje za opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela skladno z drugim odstavkom 189.a člena Statuta UM zgolj v času veljavnosti kandidatove izvolitve v naziv in posledično, da senat članice po izteku veljavnosti kandidatove izvolitve v naziv o podani prošnji ne more več veljavno odločati.

Skladno z navedenim dr. Friderik Klampfer že dne 13. 2. 2025 oz. teden dni pred sejo Senata članice, katerega član je bil, ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Ker na seji Senata FF UM dne 20. 2. 2025 niso bili več izpolnjeni pogoji, da bi se lahko uporabila izjema, s katero bi senat članice lahko izdal sklep in dr. Frideriku Klampferju dovolil opravljanje (dosedanjega) pedagoškega in raziskovalnega dela kljub poteku izvolitve v naziv, je bila prošnja umaknjena z obravnave, saj bi bila kakršna koli drugačna odločitev Senata FF UM v nasprotju z določbami Statuta UM in posledično neveljavna.

Dejstvo, da Senat FF UM ni odločal o prošnji dr. Friderika Klampferja, je tako izključno posledica izredno pozne vložitve vloge za izvolitev v naziv in prošnje za opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela. Ne le, da dr. Friderik Klampfer vloge za izvolitev v naziv (kljub številnim opozorilom strokovnih služb FF UM) ni oddal najmanj 6 mesecev pred potekom izvolitve (kot bi jo skladno z izdano odločbo o izvolitvi v naziv in prvim odstavkom 189.a člena Statuta UM moral), temveč je vlogo in prošnjo za izredno dovoljenje za opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela oddal tik pred potekom izvolitve v naziv, in še to v času, ko ni bilo razpisanih rednih sej Senata FF UM, kar je kot član Senata FF UM tudi vedel. Ob tem dodajamo, da nova vloga dr. Friderika Klampferja tudi po poteku izvolitve v naziv še vedno ni popolna, ker kandidat še vedno ne izpolnjuje kriterijev za ponovno izvolitev v naziv.

Ker dr. Friderik Klampfer zaradi poteka naziva ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zasedbo delovnega mesta visokošolski učitelj, mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti. Kakršno koli zavlačevanje s podajo odpovedi bi pomenilo negospodarno rabo javnih financ, saj bi Univerza v Mariboru izplačevala plačo zaposlenemu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zasedbo delovnega mesta visokošolski učitelj in ne sme opravljati niti pedagoškega niti raziskovalnega dela. Ker je bil dr. Friderik Klampfer na letnem dopustu in mu odpovedi ni bilo mogoče vročiti na delovnem mestu, je Univerza v Mariboru odpoved pogodbe vročila preko zasebnega detektiva, kar je ustaljena praksa. Na Univerzi v Mariboru na enak način ravnamo v vseh primerih, ko osebna vročitev na delovnem mestu ni mogoča. Dejstvo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi (v zaprti kuverti) vročena sinu dr. Friderika Klampferja, je zgolj posledica tega, da se vročitev skladno z zakonom lahko opravi tudi polnoletnemu članu gospodinjstva in da drugi prisotni ob vročitvi le-te niso želeli sprejeti.

Ob koncu želimo še enkrat izpostaviti, da je Univerza v Mariboru v konkretni zadevi ravnala povsem enako, kot bi ravnala v drugih podobnih primerih, in da je trenutno stanje prvenstveno posledica postopanja dr. Friderika Klampferja. Prav tako je pomembno razumeti, da imajo habilitacijski postopki v visokošolskem prostoru jasna pravila z namenom. Z njihovim izpolnjevanjem visokošolski učitelji namreč dokažejo svojo primernost in potencial za opravljanje poslanstva visokošolskega učitelja. V svoji zavezanosti h kakovosti visokošolskega izobraževanja in razvoju znanosti, navedeno na Univerzi v Mariboru jemljemo z vso odgovornostjo. Ob koncu še enkrat poudarjamo, da dr. Friderik Klampfer tudi mesec dni po poteku izvolitve v naziv še vedno ne izpolnjuje niti minimalnih kriterijev za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor in se zato postopek ponovne izvolitve v naziv trenutno ne more nadaljevati."

Medtem se je na zapis vodstva mariborske univerze v delu, kjer govori o vročitvi odpovedi, že odzval Friderik Klampfer, ki ga prav tako objavljamo v celoti: "Da 'drugi prisotni ob vročitvi le-te niso želeli sprejeti', je čista izmišljotina. Do takrat, ko je žena, ki je bila v tem času tudi doma, prišla do vhodnih vrat, se je detektivka že prepričala, da je moj sin polnoleten, in mu dala podpisati vročilnico. V čigavem interesu je takšno zavajanje, lahko samo ugibam, očitno se na rektoratu trudijo na vse pretege - in z vsemi sredstvi - omiliti škodo, ki jo je zaradi ravnanja z mano utrpel ugled univerze. Mimogrede, na letni dopust po zloglasni seji senata nisem šel, da me poštarji ne bi našli, pač pa ker se mi ni zdelo pošteno, da bi prejemal plačo v času, ko zaradi dekanovih spletk ne smem delati."