Kolikšna je verjetnost, da vam bo odneslo streho?

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
29.03.2023 04:00

Ko načrtujemo temeljito prenovo hiše ali se lotevamo gradnje doma, k temu sodi tudi nova streha. O tem, kako načrtovati streho, smo se pogovarjali s pooblaščenim inženirjem Dejanom Prebilom iz Inženirske zbornice Slovenije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

"Osnovni namen strehe je, da stanovalce ali uporabnike določenega objekta ščiti pred vplivi okolja, kot so dež, sneg, toča, veter, nizke in visoke temperature, zato mora biti trdna, tesna in dobro toplotno izolirana. Če obstaja nevarnost udara strele, mora imeti urejeno tudi strelovodno zaščito," našteje Dejan Prebil. Poudari, da mora streha skupaj z drugimi elementi objekta izpolnjevati vse predpisane bistvene zahteve. "Vse to je treba upoštevati ob celostnem projektiranju objekta," pravi pooblaščeni inženir.

Dejan Prebil, pooblaščeni inženir: "Projektiranje strehe mora biti vedno v sozvočju s projektiranjem celotnega objekta."
Robert Balen

Vsaka napaka vodi v težave

Je izbira strehe odvisna tudi od okolja objekta?

"Odvisno od tega, kje gradimo oziroma prenavljamo streho, je pričakovana intenzivnost vremenskih pojavov, čemur se je smiselno prilagoditi, sicer rezultat ne more biti optimalen. V primeru arhitekturnih zahtev, ki temu ne sledijo, je teoretično sicer mogoče narediti marsikaj, vendar to pogosto vodi v rešitve, ki so dražje, pomenijo večje tveganje za ustrezno delovanje strehe, ali pa je vzdrževanje take strehe zahtevnejše.

Danes je precej razširjen trend stanovanjskih hiš brez napušča, obenem pa še s svetlo, celo belo fasado, ki se ob stalnem izpiranju z dežjem v kombinaciji s prahom in drugimi trdnimi delci v zraku hitro umaže. Zavedati se moramo, da je Slovenija dežela z veliko letno količino padavin, zato morda nekatere rešitve, ki so ponekod v tujini običajne, niso enako primerne za naše območje. Podobno velja za ravne strehe. Sicer jih je mogoče narediti dobro tudi pri nas, a vsaka že najmanjša napaka lahko vodi v velike težave, zato morajo tu vsi deležniki korektno in strokovno opraviti svoje delo. Precejšnjo odgovornost mora prevzeti tudi investitor, saj bo moral biti zelo dosleden pri vzdrževanju."

Strehe, najsi bodo ravne ali klasične, so tako potresno odporne, kot je potresno odporen celoten objekt.
Shutterstock

Gotovo obstaja razlika med kritino za novogradnjo in tisto, ki jo izberemo ob temeljiti prenovi dotrajane stavbe. Lahko pojasnite v čem?

"Projektiranje strehe mora biti vedno v sozvočju s projektiranjem celotnega objekta, kar je pri novogradnji nekoliko enostavneje, saj imamo pri odločitvah veliko prostora. Pri prenovi strehe ali zamenjavi kritine pa moramo upoštevati omejitve obstoječega stanja. Takrat je denimo že določen naklon strešine, ki pogojuje tip kritine. Pomembno je tudi, da upoštevamo statične omejitve. Težja strešna kritina od prvotno predvidene lahko strešno konstrukcijo hitro preobremeni. Če se izbiri težje kritine ne moremo ali nočemo izogniti, je nujno angažirati pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva, da preveri ustreznost konstrukcije in po potrebi predvidi ukrepe za njeno ojačitev.

Naj tu omenim še postavitve sončnih elektrarn na strehe obstoječih objektov. Tudi te za strehe pomenijo dodatno obremenitev, zato uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom zahteva, da pred začetkom montaže na objekt del pooblaščeni inženir s področja gradbeništva izdela statično presojo."

Če je objekt zasnovan v skladu s predpisi, strokovno izveden in pravilno vzdrževan, je verjetnost, da bo odneslo streho, zanemarljiva.
Epr/Prefa/Croce&Wir

Nekateri objekti so tempirane bombe

Danes smo tudi veliko bolj izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram - huda neurja z močnim vetrom ne pustošijo samo na Primorskem, temveč tudi drugod po Sloveniji. Po navadi pa vremenske nevšečnosti najprej odnesejo oziroma poškodujejo streho. Zakaj prav njo?

"Objekti se v skladu z gradbenimi predpisi gradijo za življenjsko dobo 50 let. Temu morajo slediti tudi predpisi, ki prek vetrnih in snežnih kart določajo obtežbe, ki jih nato pooblaščeni inženirji s področja gradbeništva upoštevajo pri svojih statičnih izračunih. Naloga izdelovalcev teh kart je, da jih pripravijo tudi ob upoštevanju pričakovanih sprememb intenzivnosti vremenskih pojavov v prihodnosti. V računskih analizah upoštevane obtežbe so tako določene na način, da v trajnostni dobi objekta z veliko verjetnostjo ne bodo presežene. Mogoče bi bilo upoštevati tudi višje obtežbe, a bi to zaradi izredno majhne verjetnosti, da bo v trajnostni dobi objekta do njih dejansko prišlo, pomenilo neracionalno podražitev konstrukcije. A na željo investitorja je to mogoče vendarle narediti. Če je torej danes objekt zasnovan v skladu s predpisi ter se strokovno tudi izvede in primerno vzdržuje, je verjetnost, da bo odneslo streho, zelo majhna, lahko bi rekli zanemarljiva.

Drugače velja za objekte, ki so dotrajani, ali tiste, ki so grajeni ali vzdrževani nestrokovno. V kategorijo nestrokovno grajenih objektov lahko uvrstimo tako nelegalno zgrajene objekte, ki so se praviloma gradili, ne da bi vključili ustrezno stroko (projektiranje, izvedba, nadzor nad gradnjo), kot tudi neskladne gradnje, kjer so investitorji objekte izvedli po svoje, drugače, kot je bilo predvideno v načrtih. V določenem obdobju je bila zelo razširjena kultura samograditeljstva, pri čemer je svojo usposobljenost za to marsikateri investitor zagotovo precenil. Pereč problem so tudi mnogi objekti, ki so bili legalizirani v skladu s postopkom, ki ga gradbena zakonodaja dovoljuje za objekte daljšega obstoja, a so bili v osnovi vendarle zgrajeni nelegalno in praviloma nestrokovno, celo brez ustreznih načrtov in statičnih izračunov. Ker zakonodaja legalizacije takih objektov ne pogojuje s preverbo ustreznosti bistvenih zahtev, niti s preverbo mehanske odpornosti in stabilnosti, so taki objekti prave tempirane bombe ne le v primeru vremenskih nevšečnosti, pač pa tudi ob močnejšem potresu. Stroka na to zakonsko anomalijo že dolgo opozarja."

Objekti in strehe, ki so dotrajani ali tisti, ki so grajeni ali vzdrževani nestrokovno, so ob hudih vremenskih nevšečnostih velikokrat kakor tempirana bomba.
Shutterstock

Kako potresno varne so strehe v Sloveniji?

"Konstrukcijo objekta je treba v smislu potresne odpornosti vedno obravnavati v celoti. Strehe so torej tako potresno odporne, kot je potresno odporen celoten objekt. Potresna odpornost objektov v Sloveniji je posebna zgodba. Stroka že dolgo opozarja na nezadostno potresno odpornost nekaterih starejših objektov, grajenih v obdobjih, ko predpisov s tega področja še ni bilo ali pa so bili ti v povojih. Kot rečeno, precejšnja težava so tudi objekti, ki so nelegalni ali neskladni. Opozarjamo tudi na nekatere anomalije v predpisih, a to že presega ta prispevek."

Shutterstock



Napredek je opazen na področju toplotne izolativnosti streh in objektov na splošno, pri čemer je tendenca, da je izvedba karseda trajnostna.
Shutterstock

Je ravna streha potresno bolj varna od klasične?

"Kot rečeno, lahko govorimo le o potresni odpornosti celotnega objekta. Ob upoštevanju predpisov mora biti potresna odpornost objekta primerna ne glede na uporabljen material konstrukcije. Potresna varnost objekta z ravno ali klasično streho je torej primerljiva."

Dojemanje varnosti nekoč drugačno kot danes

Dotakniva se še streh večstanovanjskih zgradb. Kakšne so bile strehe blokov včasih in katere so njihove največje pomanjkljivosti? Kako se gradijo strehe teh zgradb danes in kako varne so pred vremenskimi nevšečnostmi in potresom?

"Osnovni namen strehe, to je zagotavljanje varnosti in zaščite uporabnikov pred vremenskimi nevšečnostmi, se s časom ni bistveno spremenil, so pa napredovali materiali, s katerimi se to zagotavlja, znanja o tem, kako vse to zagotoviti, pa tudi pričakovan nivo varnosti. Če je včasih veljalo, da je morala streha zagotavljati, da uporabnikom ne teče na glavo, je bilo dojemanje varnosti nekoliko drugačno od današnjega.

Tako kot je bilo nekdaj običajno, da avto ni imel varnostnega pasu, je bilo običajno tudi, da se potresna varnost objektov ni zagotavljala na način, kot se zagotavlja danes. Podobno velja za požarno varnost. Danes to želimo, znamo in zmoremo obvladovati bolje. Precejšen napredek je bil storjen tudi na področju toplotne izolativnosti streh in objektov na splošno, trend gre pa čedalje bolj v smer, da se vse to izvede karseda trajnostno."

Pri prenovi strehe ali zamenjavi kritine moramo upoštevati naklon strešine, ki pogojuje tip kritine.
Shutterstock
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta