Vsakdo bi rad sam upravljal svoje življenje in se med lastnimi štirimi stenami počutil varno in udobno. Vendar je za marsikoga v starosti to lažje reči kot storiti, saj mu vedno bolj omejene sposobnosti otežujejo življenje in dejavnosti, ki se mlajšim zdijo samoumevne. Že malenkosti so za starostnika lahko zelo moteče, komunikacijo s svetom mu na primer otežujejo slabši sluh in vid, pa tudi počasnejši refleksi. Obstaja pa nekaj pametnih pripomočkov, ki lahko marsikomu olajšajo vsakdan in povečajo občutek varnosti. Med njimi so na primer hišni zvonec s svetlobnim signalom, prav tako lahko s svetlobnim signalom in vibriranjem opremimo hišni telefon, tudi detektor dima lahko zasveti in nas s tem opozori na nevarnost. Praktični pripomoček so tudi sistemi pametnega doma, ki opozarjajo denimo na odprto okno ali prižgano svetilko.
Slabši sluh nas ne sme ovirati, da se ne bi veselili najljubše televizijske nadaljevanke ali športnega prenosa. Sodobni televizorji omogočajo tako nastavitev zvoka, ki ojača frekvence govorjene besede in reducira moteče zvoke v ozadju, tako da zlahka razumemo besede govornikov. Na voljo pa so še drugi pripomočki, ki slabše slišečim olajšajo samostojno bivanje. Med njimi so denimo:
• digitalna budilka, opremljena z LED-diodami, ki ob alarmu svetlo utripajo, in vibracijsko blazinico;
• prenosna vibracijska budilka, ki uporabnika prebuja bodisi z zvočnim signalom bodisi z močnim vibriranjem;
• prenosni RF-sprejemnik, ki ga je mogoče povezati z različnimi oddajniki, da opozarja na dogodke;
• razne indukcijske slušne zanke, ki omogočajo poslušanje zvoka televizorja ali drugih naprav brez motenj.
Mimo so torej časi, ko so slabo slišeči preprosto pojačali zvok na televizorju ali radiu. S tem niso vedno izboljšali razumljivosti, hrup pa je bil moteč tudi za svojce in celo sosede. Danes si lahko pomagajo drugače in niso prikrajšani za informacije ali užitke, ki jih prinašajo slušne vsebine.