Sanja Verovnik
Obnovljivi viri energije, kot sta veter in sonce, so v EU v prvi polovici preteklega leta presegli fosilna goriva in postali osrednji vir električne energije. Energija sonca je v Sloveniji dobro izkoriščena, število sončnih elektrarn se veča, kar pa ne moremo trditi za vetrne elektrarne. Kljub majhnemu številu postavljenih vetrnic v Sloveniji so v podjetju Petrol prepričani, da potencial vetra v naši državi ni zanemarljiv in bi ga bilo treba izkoristiti. Opozarjajo, da je tehnologija vetrnih elektrarn zelo napredovala, zato se na področjih, kjer imamo nekoliko nižje povprečne hitrosti vetra, uporabijo turbine z večjimi premeri rotorjev (>140 m). "Na ta način lahko čim bolje izkoristimo dani potencial vetra," pravijo Petrolovi strokovnjaki. Kaj je razlog za to, da v Sloveniji na področju proizvodnje električne energije iz vetra capljamo za razvitim svetom, kjer so vetrne elektrarne tako razširjene in zanimive kot sončne? V Petrolu odgovarjajo, da je pri nas preveč omejitev pri umeščanja vetrnic v prostor in pridobivanju dovoljenj. Kot najugodnejša področja za realizacijo projektov pridobivanja električne energije iz vetra pa izpostavijo jugozahodni, južni in severni del Slovenije.
Jasna strategija Hrvaške
Veliko bolje znajo energijo vetra izkoristiti na Hrvaškem. V podjetju Petrol postrežejo s podatkom, da pri naših južnih sosedih, kjer imajo izkušnje s postavitvijo vetrnih elektrarn, trenutno obratuje njihov vetrni park z močjo 20 MW. Postavljena je v Šibeniku, druga vetrna elektrarna, moči 30 MW, se gradi v okolici Knina, še ena pa je, kot pojasnijo sogovorniki, v razvoju. "Ključne prednosti postavitve tovrstnih elektrarn so, da imamo pri proizvodnji električne energije majhne vplive na okolje, ustvarjajo se nova delovna mesta, cena električne energije pa je nižja oziroma konkurenčnejša kot pri drugih virih, ki uporabljajo konvencionalna goriva, kar prinaša pozitivne učinke na gospodarstvo," poudarijo v Petrolu in še dodajo, da ima Hrvaška zelo jasno strategijo glede izrabe obnovljivih virov in ustrezen zakonodajni okvir, ki omogoča investitorjem uresničitev teh projektov.
Vse večja proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov
Slovenija je leta 2018 po statističnih podatkih proizvedla za 28 odstotkov več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih, leta 2019 je z obnovljivimi viri presegla proizvodnjo fosilnih za 26 odstotkov, v prvem polletju preteklega leta pa, kot kažejo podatki, kar za 61 odstotkov.
Vetrni park za 12 tisoč gospodinjstev
Posamezna vetrna elektrarna lahko z električno energijo oskrbi kar nekaj gospodinjstev. Koliko, je odvisno od proizvedene električne energije posamezne vetrnice. Za primer sogovorniki navedejo svojo elektrarno na Hrvaškem, ki z močjo 20 MW z elektriko oskrbuje približno 12 tisoč gospodinjstev. "Skupaj z vetrno elektrarno, ki se zdaj gradi, pa bomo zagotovili oskrbo z električno energijo približno 35 tisoč gospodinjstvom," povedo v Petrolu. Na vprašanje, ali je prednost vetrne elektrarne lahko tudi v tem, da postane območje, kjer stoji, energetsko samooskrbno, sogovorniki iz Petrola pojasnijo, da je za doseganje energetske samooskrbnosti treba kombinirati različne proizvodne vire električne energije, prednostno iz obnovljivih virov – veter, sonce, voda, ki se jih po potrebi dopolni z okoljsko sprejemljivejšimi konvencionalnimi proizvodnimi viri. Ključno vlogo za doseganje energetske samooskrbnosti bodo po njihovih besedah v prihodnosti imeli hranilniki energije (baterija, vodik …).
Brez subvencij v Evropi
In kako je poskrbljeno za subvencije pri postavitvi vetrne elektrarne? V podjetju Petrol pojasnijo, da Evropa dojema tehnologijo proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn kot zrelo in konkurenčno drugim virom tudi ob tržnih pogojih, zaradi česar ne namenja posebnih subvencij za samo izgradnjo in obratovanje teh elektrarn. "Se pa po evropskih državah pojavljajo premijski modeli, ki podpirajo investitorje vetrnih elektrarn, a so te podpore zelo blizu tržnim cenam električne energije," sklenejo sogovorniki iz Petrola.
Hitrost vetra se ponekod povečuje
Hitrost vetra se je od leta 2010 v severnih regijah srednje geografske širine povišala za približno sedem odstotkov, izsledke raziskave povzema Bloomberg. S tem se je torej obrnil trend hitrosti vetra: desetletja pred tem se je ta namreč zniževala, med drugimi ugotavljajo tudi raziskovalci z Univerze Princeton.
