Jasna Marin
Lanske poplave so prizadele marsikateri vrt. Ljudje so že odstranili naplavine. Vendar zemlja ponekod potrebuje še dodatno obdelavo, da postane spet živa. Vanes Husić, univ. dipl. inž. agronomije, iz podjetja Metrob razkriva, kateri koraki so potrebni za revitalizacijo vrtnih tal, ki so bila prizadeta zaradi poplave.
"Po poplavah je bilo najprej nujno odstraniti pesek in mulj z vrta. Ko se je vsa preostala voda umaknila in se je zemlja posušila, je nastopil čas za analizo tal. Tako vidimo stanje hranil in vsebnost dioksinov v tleh, torej težke kovine in druge zdravju škodljive snovi. Nato sta na vrsti prekopavanje in vnos organske snovi in mikroorganizmov za oživljanje zemlje."
Katere so najhujše posledice poplav za vrtno zemljo?
"Najhujša posledica je veliko onesnaženje s težkimi kovinami in škodljivimi snovmi, ko se razlijejo olja, komunalne odplake in podobno. To predstavlja veliko nevarnost za zdravje človeka. Naslednja težava je izpiranje hranil, humusa in organske snovi ter uničenje prebivalcev tal - od deževnikov do gliv in bakterij. To pomeni slabo rodnost zemlje, ki ji moramo pomagati."
Tudi dolgotrajno deževje je problematično
Kaj poleg poplav lahko še poškoduje vrtno zemljo, da potem potrebuje pomoč, da se mikroorganizmi v tleh obnovijo?
"Podoben učinek kot poplave imajo dolgotrajna deževja. Ta prav tako povzročijo omenjeno izpiranje v vrtni zemlji. Suša lahko uniči mikroorganizme v zgornji plasti tal. Ne pozabimo na naš vpliv. Če ne zagotovimo hrane za mikroorganizme, ki je organska snov, potem se populacija zmanjša in s tem tudi rodovitnost zemlje. Zato v skladu s kolobarjem na domačem vrtu dodajamo kompost, uporabljamo pa tudi organska gnojila, zastirko in zeleno gnojenje."
Pomoč zemlji
Obstajajo posebne tehnike ali materiali, ki jih priporočate za izboljšanje kakovosti zemlje po poplavnih dogodkih?
"Odvisno je od tipa zemlje. Če so težka, glinena tla, potem jih je treba zrahljati. Pri rahljanju dodamo minerale, kot je zeolit. Ta se namreč dobro vriva med glinene delce in tudi nase veže težke kovine tako, da se te ne spirajo v vodo in jih rastlina ne počrpa. Ključen je enakomeren vnos organske snovi s kompostom in organskimi gnojili. Prav tako si pomagamo s pripravki, ki vsebujejo koristne bakterije, kot je Bacillus amyloliquefaciens, najbolje v kombinaciji z določenimi kvasovkami. Te se naselijo na koreninski sistem rastlin, pospešujejo rast in tudi branijo 'svoje' rastline pred ostalimi patogeni."
Kako dolgo običajno traja, da si zemlja popolnoma opomore po poplavi?
"Najprej moramo vedeti, kakšna je težava in s katerimi snovmi je naša vrtna zemlja obremenjena. To nam lahko pove samo analiza tal. Zato sledimo napotkom uradnih svetovalnih služb, ki so opravile analize na našem območju. Zelo pomemben podatek bo, koliko humusa in organske snovi je v naši zemlji, saj voda te naravne spojine spere v globine tal. Če živimo na manj obremenjenem območju, kjer ni bilo naplavin mulja s težkimi kovinami, ampak le veliko vode, potem lahko s pravilnim delom v treh letih obnovimo mikro- in makroorganizme v tleh, organsko snov in procese tvorjenja humusa."
Vnos komposta je nujen
Kakšna je vloga organskih snovi in komposta pri obnovi zemlje po poplavah?
“Ker je voda izprala humus in organsko snov v globlje plasti tal, je vnos komposta in organskih gnojil kar nujno delo. Najbolje je izbrati kupljena kompost in organsko gnojilo. Visokokakovostna ne vsebujejo bolezni, škodljivcev ali celo semen plevelov. Priporočam organsko gnojilo, kot je briketiran, kompostiran hlevski gnoj. Ta namreč vsebuje veliko koristnih mikroorganizmov, ki bodo oživljali našo vrtno zemljo.”
Visoke grede
Vidite rešitev na težavnih območjih, kjer so tla kontaminirana, v uporabi visokih gred?
"Območja, ki so onesnažena s težkimi kovinami, so resničen problem za pridelavo zdrave zelenjave. Visoke grede in vzgoja v loncih sta pametni odločitvi. Napolnimo jih s kupljeno šotno zemljo in v njih vzgajamo zdravo zelenjavo. Izberemo kakovosten šotni substrat, saj ga bomo uporabljali več let. Tako v nekaj loncih ali gredah pridelamo zelenjavo za sprotno porabo med vrtnarsko sezono."
Zelena zastirka poleti, suha jeseni
Ali obstajajo posebne metode ali tehnike, ki jih vrtnarji lahko uporabljajo za izboljšanje drenaže in preprečevanje zadrževanja vode v vrtu po poplavi?
"Za izboljšanje drenaže na težkih, glinenih tleh je potrebno redno rahljanje, da preprečimo zbijanje povrhnjice. Prav tako vrtni zemlji na tri leta dodamo kompost in uporabljamo zastirko. Poleti uporabljamo svežo, zeleno zastirko in v drugem delu leta rjavo, suho zastirko. Pri obdelavi in pripravi zemlje dodajamo tudi zeolitno moko, da zrahljamo zemljo. Takšne spremembe se ne bodo zgodile v eni vrtnarski sezoni, temveč z rednim delom v več letih. Prepričan sem, da priden vrtnar v treh letih spremeni tudi težko zemljo v veliko bolj godno in lažjo za obdelavo ter pridelavo domače hrane."
