Jasna Marin
Tudi če je prostor stisnjen med zidove in ograje, lahko zadostuje za atrijski vrt, ki ga z izbranimi materiali oblikujemo kot nov prostor doma, namesto omar in slik pa ga "opremimo" z rastlinami.
Zgodovina atrija
Atrij je nepokrit osrednji prostor hiše. Zamisel o atriju so arabski osvajalci ob prodoru v Španijo povzeli po rimskem atriumu - osrednjem odprtem dvorišču, okrog katerega je živela družina v prostorih z maloštevilnimi okni. Delno pa so k oblikovanju atrija prispevala lepo okrašena notranja dvorišča, ki so jih Perzijci uporabljali kot vrtove v 1. stoletju n. št. – od tam izvira izraz atrijski vrt.
Danes lahko atrij imenujemo vse od dvignjene terase za hišo do tlakovanega dvorišča v mestnem vrtu. Atrij je lahko tudi posebej oblikovan kotiček v velikem vrtu, morda je delno tudi prekrit s streho. Lahko je poglobljen, dvignjen, med strehami (strešni vrt) ali povsem preprost in funkcionalen vrtni prostor.
1. Skladna celota
Ko načrtujemo atrij, je treba poskrbeti, da se zunanje okolje ujema s hišo, nenazadnje je atrij nekakšen odprti podaljšek bivalnih prostorov. Zato denimo pazimo, da če je hiša v modernem slogu, naj bodo tudi ograja, tla in izbor rastlin skladni s hišo. Če prevladuje starinski slog, se bo v vrt morda podala zidana opečnata ograja ali opečna tla in starinska vrtnica ter še kakšne rožice, ki so jih na vrtovih imele naše babice.
2. Soba na prostem
Zaradi omejenosti prostora zahteva atrijski vrt poseben način vrtnarjenja, seveda pa moramo v prvi vrsti izbrati rastline, ki jim bodo razmere v vrtu ugajale, in vrt zasnovati tako, da bo služil svojemu namenu. Zato raje, kot da poskušamo kopirati druge vrtove, dobro premislimo, za kaj in kako bomo uporabljali svoj vrt. Najbolje bo, da o njem razmišljamo kot o sobi na prostem - tako bo postalo oblikovanje precej lažje.
3. Prostor za sedenje
Najbrž bo atrijski vrt večini lastnikov v prvi vrsti služil kot prostor za sedenje na prostem in redkeje kot pridelovalni vrt. Če boste na vrtu večkrat obedovali, je priporočljivo, da je predel za sedenje blizu hiše, da ne bo treba hrane nositi daleč. Za mizo s štirimi stoli bomo potrebovali vsaj šest kvadratnih metrov prostora.
4. Trdna podlaga za mizo in hojo
Tla pod sedežno garnituro naj bodo trdna, najbolje, da so tlakovana. Nedvomno je smiselno izbrati čim kakovostnejši material, saj bodo tla več let oblikovala hodno površino. Tla je pred tlakovanjem ali polaganjem lesa treba dobro utrditi, poskrbeti za odvodnjavanje, da ob nalivih ne bo vrt stal pod vodo. Ne pozabite na to, da morajo biti položeni tlaki kakšnih 5 centimetrov nižji od tal v notranjih prostorih. Materiali za tlake so zelo različni in večje ko so ploskve, bolj stabilna bo hoja po njih. Uporabimo lahko kamnite plošče, keramiko, beton, granitne kocke, opeke, tudi les ali gramoz ...
5. Ustrezne rastline
Atrij je navadno obdan z zidovi ali visoko ograjo, ki zagotavljajo zasebnost, vendar visoki zasloni niso vedno privlačni, zato jih je dobro vsaj delno zakriti, da vrt spremenimo v prijetno zeleno zatočišče. Če ob ograjo ali steno sadimo vzpenjavke, naj bo opora (mreža, latnik) od 5 do 10 cm odmaknjena od zidu, da bo med steno in rastlinami krožil zrak. Na polsenčnem rastišču bo uspevalo kosteničevje, srobot mora imeti koreninski del v senci, liste in cvetove pa na soncu; glicinija bo najbolje uspevala na soncu.
Divja trta potrebuje sončno lego, bršljan je primernejši za senco in polsenco. Nobena od omenjenih rastlin ne potrebujeta opore, temveč se bosta sami povzpela po ograji.
Za atrijski vrt so primerne tudi trajnice, ki jih izberemo glede na lego in osončenost vrta. Podobno velja za drevesa in grmovnice. Zlasti večja drevesa dajejo vrtu trajno podobo, manjša drevesa in grmovnice pa lahko - če imajo plitve korenine - tudi kdaj presadimo na novo rastišče.
6. Rastline v posodah
Seveda imamo možnost, da rastline posadimo v velike posode in jih poljubno premikamo ter tako dosežemo različne vizualne učinke na vrtu. Atrija ne smemo natlačiti s posodami; zadostoval bo že en sam kotiček z nekoliko več posodami. Ne pozabimo, da bomo potrebovali tudi prezimni prostor, kamor bomo posodovke spravili čez zimo.
7. Previdno z barvami
Ker je atrij običajno majhen, ne pretiravajmo z barvami - dve do tri osnovne barve, ki jih dopolnimo z rastlinami, bodo povsem zadostovale. Pri tem poskrbimo za barvno povezanost zunanjosti z notranjostjo hiše: če so vrata ali podboji v rjavi barvi, naj bo tudi pohištvo v podobnem odtenku, če znotraj prevladujejo opečnati toni, uporabimo zunaj vsaj nekaj opečnatih loncev. Če je v notranjem delu modra preproga, naj se modrina na vrtu nadaljuje v obliki cvetja ...
8. Prostor za pridelovanje zelenjave
Če bo vrt poleg okrasne imel tudi pridelovalno vrednost, si lahko v atrijskem vrtu omislimo visoke grede ali lično zasnujemo zelenjavni vrt, katerega potke naj bodo posute bodisi z organsko zastirko bodisi s peskom. Ob sončni steni si lahko omislimo špalirje in veje sadnega drevja (jablane, marelice, hruške) upogibamo ob napeti žici.
9. Osvetlitev za večerno razvajanje
Seveda ne smemo pri opremljanju pozabiti na osvetlitev vrta. Soj nežnih luči vam bo omogočil, da v poletnih dneh večkrat posedite na vrtu z družino in prijatelji in se naužijete blagodejnega večernega miru.
