Sanja Verovnik
V Sloveniji je stavbni fond starih energijsko potratnih stavb precejšen. Po ocenah strokovnjakov bi namreč kar 75 odstotkov starejših stavb potrebovalo energetsko prenovo. Energetski svetovalec mreže EnSvet Peter Petrovčič opozori, da je treba za obstoječi stavbni fond ustrezno skrbeti.
Petrovčič meni, da je prenova starejših stavb z narodnogospodarskega, stroškovnega in okoljskega vidika bistveno primernejša od rušitve in ponovne graditve stavb. Hkrati pa poudari, da se je energetske prenove starejših stavb treba lotiti individualno, saj se potrebni ukrepi za izboljšanje bivalnega okolja, energetske učinkovitosti in povečanja rabe obnovljivih virov energije od stavbe do stavbe močno razlikujejo. "V praksi ne obstajajo popolnoma enake stavbe, da bi lahko načrtovanje ene prenove enostavno kopirali," opozori sogovornik. Prav zaradi razlik med stavbami je treba prenovo starejše stavbe skrbno načrtovati in se pri tem posvetovati s strokovnjaki različnih strok in poklicev.
Kje začeti prenovo, nam bo narekovala analiza dejanskega stanja stavbe, poudari Petrovčič. Pri tem naj investitorji sledijo predhodno predstavljenim trem osnovnim fazam postopka prenove. "Le tako bodo posamezni ukrepi med seboj usklajeni in finančno vzdržni, izvedba posameznih del pa ne bo delala škode na predhodno izvedenih delih, s tem pa tudi višjih stroškov. To še posebej velja, če bo prenova raztegnjena na daljše obdobje - na več let."
Nujen statični pregled stavbe pred drugima dvema fazama
"Prvi resnejši predpis za gradnjo na potresnih območjih smo v Sloveniji dobili leta 1963, prvi predpis, ki je uvedel sodobne načine projektiranja, pa leta 1981. Ta predpis se tudi vseskozi dopolnjuje z novimi ugotovitvami stroke, nazadnje z Evrokodi, ki so bili pri nas uvedeni leta 2008. Torej, vse stavbe, ki so zgrajene po letu 2008, naj bi bile pri upoštevanju načrtov gradnje potresno varne," razlaga Peter Petrovčič. In nadaljuje: "To seveda ne pomeni, da tudi starejše stavbe niso potresno varne. Konec koncev so starejše stavbe v Sloveniji uspešno prestale tudi zelo hude potrese. Posamezne stavbe so se z leti uporabe statično gledano spreminjale. Z uvedbo na primer elektrike in vodovoda v stavbah se je mnogo gradbenih konstrukcij ošibilo z dolbenjem utorov, vrtanjem lukenj, namestitvijo odtokov in podobnim. Pogosto so se prestavljala okna, dodatno vgrajevala garažna vrata, s časom pa so zaradi staranja konstrukcije tudi sicer izgubljale nosilnost. Ker bi z obnovo statično neustrezne stavbe dobesedno metali denar skozi okno, je statični pregled gradbenih konstrukcij stavbe pred izvedbo ostalih dveh faz obnove nujen. To še zlasti velja za stavbe, zgrajene pred letom 1963."
Prva faza: pregled stanja
Po besedah Petra Petrovčiča lahko začetni pregled stavbe izvedemo sami, pomaga lahko tudi znanec ali sorodnik, ki je tako prenovo že izvajal. Pri tem pregledu je pomembno, pravi sogovornik, da zgolj ugotovimo dejansko stanje stavbe in ne delamo končnih zaključkov glede načina prenove. "Natančno oceno stanja stavbe in potrebnih ukrepov naj investitorji naredijo v sodelovanju s strokovnjaki arhitekturne, urbanistične, gradbene in fizikalne stroke. Na ta način bo investitor prišel do dejanskega stanja stavbe in tudi do ustreznega načrta potrebnih del, ki bodo starejšo stavbo naredila kakovostno za bivanje." Nima namreč smisla vlagati v ovoj stavbe, opozori Petrovčič, če so zunanje stene na primer vlažne, ali v izolacijo strehe, če ta pušča, ali nasploh v stavbo, če je ta statično neustrezna. Zato je nujno natančno pregledati stanje in hidroizolacijo temeljev ter tal, stanje kritine stavbe in nosilnega ostrešja, medetažnih konstrukcij, torej praktično vse gradbene konstrukcije stavbe. Starejše stavbe, zlasti če so grajene iz kamna ali polne opeke in nimajo armiranobetonskih medetažnih konstrukcij in vertikalnih vezi, je nujno že v začetku prenove statično utrditi in izvesti ustrezno zaščito temeljev in zidov pred vlago, opozori Petrovčič. "Enako velja za kritino in ostrešje, ki ju je pogosto treba zamenjati že na začetku prenove. Le tako bo na koncu prenovljena stavba varna za bivanje, bivalno okolje bo kakovostno, vsi nadaljnji ukrepi v ovoj in stavbne sisteme pa bodo imeli smisel in bodo ekonomsko upravičeni."
Šele po strokovnem pregledu sledi načrtovanje posameznih faz prenove, formiranje finančne konstrukcije prenove, pridobivanje ponudb kakovostnih izvajalcev, nato pa še izvedba.
Kdaj gradbeno dovoljenje in kdaj ne
Izvedba toplotne izolacije fasade, stropov v zgornji etaži in tal v spodnji, menjava oken, ogrevalnega sistema, vgradnja prezračevanja in hlajenja stavbe, vse to po besedah Petra Petrovčiča sodi med vzdrževalna dela, za katera ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. “To velja zgolj v primeru, če se ne posega v gradbene konstrukcije stavbe. Če se na primer vgradijo dodatna vhodna vrata in na podstrešju frčada ali se dvigne atika podstrešja za eno ali dve vrsti opeke, potrebujemo gradbeno dovoljenje, s tem pa tudi vso spremljajočo dokumentacijo v obliki načrtov DGD. Pri prenovi je nato potreben nadzornik, na koncu izvedbe del pa je treba pridobiti še uporabno dovoljenje,” pojasni sogovornik.
Druga faza: izboljšanje ovoja stavbe
Druga faza prenove starejše stavbe je izboljšanje fizikalnih lastnosti celotnega toplotnega ovoja stavbe, pojasni sogovornik. To velja za fasado stavbe, strop proti podstrehi ali ostrešje, tlake v spodnji etaži ali strop neogrevane kleti ter okna, fiksne zasteklitve in vhodna vrata. Energetski svetovalec prav tako opozori, da je bil lani spremenjen predpis Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3), ki na novo določa mejne vrednosti toplotne prevodnosti posameznih elementov toplotnega ovoja stavbe tako za novogradnje kot tudi pri prenovi starejših stavb. "V pomoč pri izbiri materialov in njihovi debelini so nam lahko tudi najnovejši javni pozivi Eko sklada za prenovo starejših stavb, saj ti že povzemajo zahteve PURES-3. Pri izbiri materialov in predvsem pri določitvi pravilnega sestava oziroma vrstnega reda vseh materialov v gradbeni konstrukciji je ključno, da upoštevamo zahtevano difuzijsko odprtost konstrukcij navzven, saj bomo s tem dosegli, da zračna vlaga iz prostorov ne kondenzira znotraj posamezne konstrukcije in s tem povzroča padec toplotne prevodnosti materiala in ostalo škodo - na koncu tudi propadanje konstrukcije." Zato so tudi tu po besedah sogovornika potrebni nasveti strokovnjaka gradbene fizike, ki z ustreznimi izračuni preveri možnost kondenzacije vlage znotraj konstrukcij in ustrezno vrednost njihove toplotne prevodnosti. "Na koncu je pri toplotnem ovoju nujna tudi pazljivost pri sami izvedbi del, zlasti izvedba detajlov, da se prepreči nastanek toplotnih mostov na ovoju stavbe," pravi Petrovčič.
Vsaka stavba je drugačna
Peter Petrovčič pravi, da se stavbe med seboj razlikujejo po:
• načinu gradnje nosilni konstrukcij,
• uporabljenih gradbenih materialih,
• obdobjih, v katerem je bila stavba zgrajena, in predpisih, ki jih je investitor moral spoštovati pri gradnji,
• makro- in mikrolokaciji stavbe,
• vrsti vgrajenih sistemov za zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer v stavbi,
• kvaliteti vzdrževanja stavbe med uporabo,
• morebitnih kulturnovarstvenih in drugih omejitvah, ki jih moramo spoštovati pri prenovi stavbe,
• arhitekturnih željah investitorja,
• možnostih izvedbe večjih posegov z vidika naseljenosti stavbe,
• finančnih zmožnostih investitorja prenove,
• možnosti pridobitve različnih nepovratnih spodbud ...
Tretja faza: stavbni sistemi
V tretji fazi prenove se na podlagi že saniranega ovoja stavbe določijo vrsta in velikost stavbnih sistemov. Kot pojasni energetski svetovalec, med stavbne sisteme štejemo ogrevanje stavbe, pripravo tople sanitarne vode, prezračevanje, morebitno potrebno hlajenje stavbe v poletnih mesecih ter razsvetljavo. "Glede na to, da bodo z izvedbo predhodnih ukrepov za izboljšanje kakovosti ovoja stavbe potrebe po toploti, hladu, svežem zraku in razsvetljavi v stavbi bistveno manjše, bodo tudi stavbni sistemi lahko enostavnejši, šibkejši in s tem cenejši. Boljše bo tudi njihovo obratovanje, poraba energije in potrebe po vzdrževanju pa manjše." Pri izbiri sistema ogrevanja stavbe moramo paziti na lokalne predpise za zagotavljanje kakovosti zraka in na čim večji delež rabe obnovljivih virov energije, še opozori Petrovčič. Ob tem pa je, kot še doda, dobro preveriti tudi možnost izrabe sončne energije za proizvodnjo toplote in elektrike, saj s tem stavba postane energetsko neodvisna in ogljično nevtralna. "Tudi v tej fazi prenove vidimo, da je nujna vključenost strokovnjakov za posamezna področja tehnike."
Idealnemu scenariju je težko slediti
Petrovčič opozori, da je naveden vrstni red izvedbe ukrepov pri prenovi stavb največkrat zgolj ideal, saj so starejše stavbe običajno naseljene in je zato nemogoče slediti idealnemu scenariju prenove. Pogosto so tudi finančna sredstva investitorja omejena ali razporejena na daljše časovno obdobje. Zato so pri prenovi nujni številni kompromisi, ki zahtevajo dodaten razmislek investitorja in dodatno pomoč strokovnjakov z izkušnjami. "Izogniti se moramo podvajanju posameznih del, vgrajevanju predimenzioniranih materialov in sistemov, njihovi vgradnji v predhodno neobnovljene prostore in površine ovoja stavbe, kar običajno povzroči nenormalno visoke stroške prenove," opozori sogovornik. Investitorji naj upoštevajo zahteve Eko sklada pri javnih pozivih za pridobitev nepovratnih spodbud, saj bo tako prenovljena stavba v končni obliki funkcionirala in imela ugodno bivalno okolje, stroški prenove pa bodo optimizirani, še svetuje Petrovčič, ki meni, da investitor pri prenovi starejše stavbe potrebuje nekoliko več potrpljenja in poguma kot pri novogradnji, je pa občutek bivanja v stavbi z zgodovino po prenovi boljši.
Nepogrešljivo sodelovanje s strokovnjaki
Zakaj je sodelovanje s stroko pri energetski prenovi starejših stavb nepogrešljivo? Petrovčič pojasni, da gradbeni zakon sicer ne predpisuje zahtevane dokumentacije, če gre pri stavbi za vzdrževalna dela, ki so običajna pri energetskih sanacijah. “Zato predvsem v primeru sodelovanja z inženirsko stroko in pri izvedbi del z izkušenimi izvajalci obsežni načrti niso potrebni. Vseeno pa je treba izračunati določene parametre in dimenzije - na primer sestavo in debelino izolacij, ogrevno moč generatorjev toplote, stopnjo izmenjave zraka pri prezračevanju ... In prav zaradi tega je sodelovanje stroke nepogrešljivo.”
Če gre pri prenovi stavb za posege v nosilne konstrukcije stavbe ali arhitekturne spremembe v smislu dozidave ali nadzidave objekta, pa mora taka prenova upoštevati vse zahteve novogradnje in so zato nujni vsi dokumenti, ki jih predpisuje gradbeni zakon. Takrat potrebujemo tudi gradbeno dovoljenje, zato obvezno sodelujmo z arhitektom.
