Jasna Marin
Z drevesi in grmi zamejimo parcelo, oblikujemo osnovno ogrodje vrta in vnašamo razgibanost v okolje. V zadnjih letih so se bivalne navade ljudi znatno spremenile, tudi vrtovi so po kvadraturi precej manjši kot prej. Zato je smiselno dobro pretehtati, kakšno drevo in kam ga bomo posadili.
Preden za domači vrt izberemo okrasno drevo, se moramo vprašati, kaj od njega želimo. Želimo z njim ustvariti senco, da bomo lahko posedali v njegovem zavetju? Morda bomo nanj pritrdili gugalnico za otroka? Ali pa ga bomo imeli zgolj kot zanimiv okras z neobičajnimi cvetovi, vejami, barvastimi listi?
Zanimiva v več letnih časih
Da bi bilo drevo čim bolj zanimivo za vrt, je dobro poznati njegove posebnosti: pri nekaterih drevesih je opaznejša oblika, pri drugih listi, cvetovi, plodovi ali tekstura lubja in neobičajna oblika vej. Za majhne vrtove so primerna drevesa, ki v višino zrastejo največ šest metrov, v zadnjih letih pa so vse bolj priljubljena takšna, ki ne presežejo treh metrov, poudarja Meta Pivec, strokovna sodelavka iz botaničnega vrta Univerze v Mariboru. "Posebno dragocena so tista, ki so zanimiva v več letnih časih, kot denimo japonska okrasna jablana (Malus floribunda), ki najprej razvije škrlatne cvetne popke, nato bledorožnate cvetove, naposled pa še ljubke rdeče ali rumene plodove. Zanimivi so tudi različni pritlikavi javorji, ki pa za rast potrebujejo polsenčno lego in več vlage v zraku. K nam postopoma prihajajo kultivarji, ki se uveljavljajo drugod po Evropi, kot denimo pritlikavi javori, stebrasto rastoče bukve z različno obarvanimi listi, kot so Fagus orientalis 'Iskander', Fagus sylvatica 'Dawyck Gold' ter Fagus sylvatica 'Dawyck Purple', pa pritlikavi divji kostanj, pritlikavi glog, pritlikavi jesen (Fraxinus excelsior 'Crispa'), pritlikavi turški hrast z nakodranimi listi (Quercus cerris 'Curly Head'), nadvse zanimive so tudi povešave sorte različnih dreves – povešava bukev je že ena od teh," razkriva sogovornica.
Kdaj saditi?
Odkar se drevesa večinoma gojijo v loncih, jih lahko sadimo, kadarkoli vremenske razmere to dopuščajo; tudi sredi poletja, če jih bomo negovali, senčili in redno zalivali. Največ ljudi sadi drevesa spomladi, ker je takrat najpestrejša ponudba v drevesnicah in vrtnih centrih, sicer pa je za sajenje drevnin zelo ugodna tudi jesen.
Za drevesa z golimi koreninami velja pravilo, da listavce sadimo takrat, ko so brez listja, ker takrat počivajo. Najprimernejši meseci za presajanje so februar, marec, oktober in november, presajamo pa takrat, ko so temperature nad ničlo in ko je zemlja odmrznjena. Tudi za iglavce velja, da pozimi počasneje rastejo, sicer pa je njihovo glavno obdobje počitka septembra, takrat se tudi obrezujejo in presajajo.
Pred nakupom
• Drevo mora biti zdravo, tudi razmerje med koreninami in krošnjo mora biti vselej v sorazmerju.
• Preverimo, ali so kakšne poškodbe na lubju. Če je poškodba v obliki obročka, so lahko posledice zelo hude. Prenos hrane namreč poteka tik pod skorjo, če je lubje okrog in okrog poškodovano (denimo zaradi košnje z nitno kosilnico), bo zaradi prekinjenega pretoka sokov drevo najverjetneje odmrlo.
• V drevesnici povprašajmo, kakšne so končna oblika, višina in širina drevesne krošnje ter koliko let potrebuje drevo, da zraste do končne velikosti.
Cepljena na ustrezno podlago
Parcele v strnjenih naseljih in ob vrstnih hišah, kakršne se dandanes pogosto gradijo, zaradi pomanjkanja prostora zahtevajo zasajanje drevnin s počasnejšo rastjo in z neagresivnimi koreninami, torej manjša drevesa, ki so ponavadi cepljena na ustrezne podlage in posledično rastejo bolj počasi in imajo manj raščave korenine. Med temi so v drevesnicah na voljo številna privlačna drevesa, kot so povešave bukve, kroglasti cigararji, javorji, jerebike in različni glogi. Tudi nekatere večje grmovnice lahko uporabljamo namesto drevesa v majhnem vrtu. V ta namen so primerne šmarna hrušica, rdečevejne leske, zvitovejne leske, še poudarja Meta Pivec.
Postopek zasajanja
Sadilna jama naj ne bo več kot pet do deset centimetrov globlja od lonca, v katerem je ob nakupu bilo posajeno drevo. Na vsaki strani je lahko le za pol širine lonca širša od lonca. Če izkopljemo preveliko jamo, se bo zemlja posedala, z njo pa tudi drevo. Še preden vanjo postavimo korenine drevesa, sadilno jamo dobro zalijemo, tako, da v njej stoji voda. Ko drevo izlončimo, koreninsko grudo na dnu in ob straneh zrahljamo, da tako olajšamo koreninam poganjanje v novo prst. V izkopano zemljo primešamo malo šotnega substrata in počasi topnega gnojila. Ko je drevo posajeno, zemljo okrog drevesa pohodimo, da ne bo zračnih žepov in da se drevo bolje vraste, nato zemljo znova zalijemo.
