Kar 60 odstotkov ozemlja Slovenije je poraščeno z gozdovi, kar nas uvršča na tretje mesto najbolj gozdnatih držav v Evropi. Zato lahko upravičeno rečemo, da je les naše naravno bogastvo, dragocen obnovljiv vir ter naša strateška surovina in surovina prihodnosti. To je še zlasti ključno pri boju proti podnebnih spremembah in uresničevanju ciljev Evropskega zelenega dogovora. Evropska komisija si je namreč zadala cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Vse več držav zato že povečuje deleže lesa pri gradnji stavb in proizvodnji izdelkov, kjer lahko les nadomesti druge materiale, ljudem in okolju manj prijazne.
Zanimivosti o lesu
• V Sloveniji vsako sekundo priraste lesa za veliko garderobno omaro, porabimo pa ga le za izdelavo njenih polic.
• Če uporabimo 1 m3 lesenih izdelkov namesto drugega materiala, zmanjšamo CO2 v ozračju v povprečju za dve toni.
• V lesenih izdelkih se CO2 ohranja še stoletja in celo tisočletja.
• Masivna lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če pa je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO2.
• Za izdelavo lesenega okna je potrebno sedemkrat manj energije kot za izdelavo PVC-okna.
• 2,5 cm debela lesena plošča ima boljšo toplotno izolativnost kot 11,4 cm debela opečna stena.
• Če bi v Evropi za deset odstotkov povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za 25 odstotkov znižali količino CO2.
Možna tudi reciklaža
Les je kot naravno obnovljiv vir z negativnim ogljičnim odtisom mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, pri njegovi proizvodnji in predelavi pa je potrebno bistveno manj energije kot pri drugih materialih, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Prednost lesa je tudi njegova vsestranskost, saj ga lahko uporabimo strukturno, dekorativno in za različne stavbne elemente; uporaben je torej od drobnih izdelkov do visokih stavb, sodobne tehnologije pa omogočajo vedno nove načine rabe lesa. Ta naravni material je namreč primeren tudi za gradnjo visokih stavb, izdelavo izolacijskih in kompozicijskih polimernih materialov, leseno steklo, viskozo, material za 3D-tiskalnike …
Sinonim za sodobno trajnostno gradnjo
Dober primer učinkovite rabe lesa s predelavo v izdelke, ki bodo še dolgo skladiščili CO2, je v gradbeništvu. Lesena gradnja vse bolj postaja sinonim za sodobno trajnostno gradnjo, saj lesene hiše zmanjšujejo okoljsko obremenitev, so energetsko varčne in nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Z uporabo lesa pri gradnji in opremljanju prostorov lahko tako naredimo veliko za svoje dobro počutje, za čisto okolje ter hkrati za uspešno in konkurenčno slovensko gospodarstvo.
Potencial, ki ga je treba bolje izkoristiti
Razvojni potencial in pomen lesne panoge je torej izjemen tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti, saj ustreza načelom krožnega gospodarstva. Za Slovenijo les predstavlja veliko prednost in potencial. Letno priraste približno 9 milijonov kubičnih metrov lesa, od tega posekamo okoli 6 milijonov kubikov, doma pa predelamo le okrog 1,7 milijona kubičnih metrov lesa. Skladno s temi spoznanji ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na vseh ravneh podpira domačo predelavo lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo. Lesna industrija je umeščena tudi v Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, v kateri so opredeljeni cilji do leta 2030: povečati količino doma predelane hlodovine na 3 milijone kubičnih metrov letno, doseči 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah in povečati prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov letno. Zato bosta Spirit Slovenija in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi v prihodnjih letih nadaljevala sistematično in usmerjeno iniciativo za večjo porabo lesa ter krepila trg za lesne izdelke in storitve v Sloveniji in tujini ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbujala rast in razvoj ter konkurenčnost slovenske lesnopredelovalne industrije.
