
V nedeljo se bo zaključil največji mednarodni razstavni projekt v tem času pri nas, razstava Odmaknjeni pogled v Galeriji Božidarja Jakca. Organizirali so še dve javni vodstvi, jutri, v sredo, ob 17. uri, bo po razstavi vodila kustosinja Kristina T. Simončič, v nedeljo ob 16. uri pa kustosa razstave Goran Milovanović in Miha Colner.
Razstava se osredotoča na zgodovinsko obdobje druge polovice 20. in začetka 30. let prejšnjega stoletja v srednji Evropi. Ekspresionizem, ki je takrat prevladoval v moderni umetnosti, je izgubil svoj zagon in dal prostor novim umetniškim težnjam. "Po travmatični izkušnji prve svetovne vojne je v 20. letih prišlo do velikega preobrata, ne le v politiki in gospodarstvu, temveč tudi v umetnosti in kulturi. V vizualni umetnosti se je uveljavil slog novega realizma, katerega objektivni, resignirani in ironični izraz je ustrezal duhu časa.
Po koncu prve svetovne vojne in epidemiji španske gripe je srednja Evropa obtičala v obdobju burnih političnih, družbenih in kulturnih preobratov. To je med številnimi ljudmi, predvsem v urbanih središčih, povzročilo predstave o nemoči in posledično cinizem, saj je bilo dokaj jasno, da je socialni, ekonomski in politični sistem dolgoročno nevzdržen. Zato je umetnost sledila splošni družbenopolitični situaciji, nova stvarnost oziroma novi realizmi pa so bili logična reakcija na dogajanje v družbi; obrat k izčiščenemu realizmu, klasicizmu in novim medijem je odražal težjo po vrnitvi k redu in upanju, da se bo burna družbenopolitična in ekonomska situacija umirila. Na drugi strani so novi realizmi predstavljali dokaj angažirano umetniško gibanje, ki je v mnogih pogledih predvidelo prihodnjo radikalizacijo družbe, totalitarizme tridesetih let prejšnjega stoletja in navsezadnje prihajajočo vojno," so ob razstavi zapisali v galeriji.

Razstava prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v obdobju 1925-1933 v širšem prostoru srednje Evrope, prav tako pa ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov skozi umetnost. Osredotoča se na obrobne manifestacije nove stvarnosti in novih realizmov v Srednji Evropi in zlasti na nekatera manjša, a nič manj pomembna kulturna (urbana) središča, kot so Chemnitz, Halle, Gradec, Budimpešta, Brno, Sofija, Reka, Zagreb, Maribor in Ljubljana.
Ob razstavi so bila organizirana tudi strokovna posvetovanja, v začetku marca je bil v okviru programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025 simpozij, na katerem je prispevke predstavila raznolika in interdisciplinarna skupina strokovnjakov in ustvarjalcev s področij vizualne umetnosti, literature, zgodovine, antropologije, filozofije in drugih humanističnih disciplin.
Seveda si lahko ob vodenem ali individualnem ogledu Odmaknjenega pogleda v kompleksu kostanjeviške galerije ogledate še druge razstave, videti je na primer mogoče tudi manjšo retrospektivno razstavo del dobitnice Prešernove nagrade za življenjsko delo Dragice Čadež, saj je v galeriji precejšen del njenega opusa. Prav tako pa so znova sopostavili delo Bogdana Borčića, tokrat z delom prav tako mojstra grafike Johnnyja Friedlaenderja.