(REKLI SO) Ivan Lorenčič: Kaj pa, če damo miru priložnost

DR
18.03.2025 16:00

Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor, v Dnevniku o oboroževalni tekmi

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

"Pri povečanju sredstev za obrambo se ves čas poudarja izdelava zadostne količine orožja, nihče pa za zdaj pošteno ne pove, da bo takšna oborožitev zahtevala tudi dodatno število usposobljenih vojakov. Povečanje BDP najprej na 2 odstotka, nato na 3, kaj šele na 5 odstotkov, o čemer sanja Trump, bo v Sloveniji zahtevalo bistveno povečanje števila vojakov. Trenutno je v Slovenski vojski 6154 pripadnikov stalne sestave in 1116 pogodbene rezervne sestave, skupaj 7260 pripadnikov, kar bo ob bistveno povečanem deležu BDP za obrambo bistveno premalo in ga ne bo mogoče zagotoviti z novimi poklicnimi vojaki.

Ivan Lorenčič
Tadej Regent

Rešitev? Naborniška vojska, ki se lahko izvede na različne načine (švedski model popolnitve najprej s prostovoljci, žreb datumov rojstva poklicanih vojakov v določenem letu itd.). Možnost uvedbe naborništva je treba prebivalcem Slovenije pač predstaviti. Navsezadnje to ne bo nič novega, saj smo jo že poznali, prav tako sistem teritorialne obrambe, ki je odigral odločilno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V zadnjih letih so jo že uvedle nekatere druge države (Latvija, Litva, Švedska). Pri tem je najbolj zanimivo, da sta obvezno služenje vojaškega roka za vse ohranili obe nevtralni državi, Avstrija in Švica. Posebej izstopa Švica s svojim modelom obveznega služenja od 18 do 24 tednov, obveznim usposabljanjem po zaključku služenja in z vso vojaško opremo (tudi orožjem) doma. In še: Avstrija je leta 2023 po podatkih Svetovne banke namenila za obrambo 0,8 odstotka​ BDP, Švica 0,7, Slovenija pa 1,3 odstotka. Bomo kdaj v prihodnosti Švica, ki jo lovimo od osamosvojitve? Ali to, kar nam bo rekla Amerika? Končajmo z verzi Johna Lennona, ki jih je preroško zapel leta 1969 in jih namenjam vsem vase zagledanim politikom: 'All we are saying is give peace a chance./Vse, kar pravimo, je, dajmo miru priložnost.'" 

Vir: Dnevnik

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.