Za spremembo odnosa do klasične glasbe

kr
19.02.2019 16:08

Skladatelj, profesor in kritik Pavel Mihelčič opozarja na nevzdržen položaj za glasbeno ustvarjanje v Sloveniji

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pavel Mihelčič. "Jaz sem šel do najvišjih ljudi in jim povedal, da uničujejo kulturo."
Robert Balen

Skladatelj, profesor in dolgoletni glasbeni kritik Pavel Mihelčič je predstavil peticijo, s katero opozarja na po njegovem mnenju nevzdržen položaj za glasbeno ustvarjanje v Sloveniji. Njegova opažanja, s katerimi nagovarja k prebuditvi, so po njegovih besedah klic k spremembi stanja, ki zdaj ni naklonjeno umetniški glasbi niti drugim zvrstem. Resolucija o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, kot je poimenoval dokument v sedmih točkah, je bila sprva mišljena kot esej, v katerem bi podal svoja opažanja po skoraj štirih desetletjih delovanja kot glasbeni kritik Dela in opazovanja Slovenije skozi prizmo obiskov različnih držav.
Namesto eseja pa je nastal "klic za prebuditev", da bi tisti, ki odločajo o programih, kulturnih straneh v časopisih in medijih na splošno, "začutili, da morda to, kar počnejo, ni vse dobro". "Kajti pri sebi imajo ljudi, ki so sposobni to spremeniti in naj spremenijo," je prepričan Mihelčič. Trenutno stanje po njegovem mnenju ni v prid slovenski glasbi niti umetnosti nasploh. Splošna klima glasbi ni naklonjena, mediji z njo ravnajo kot s potrošnim blagom, je poudaril na novinarski konferenci. Radijske in televizijske postaje po njegovi presoji z uzakonjenimi kvotami niso, ne glede na zvrst, spremenile odnosa do slovenske ustvarjalnosti, televizijskega programa, ki bi skrbel za posredovanje umetniških dosežkov na vseh področjih, ni.
Resna oziroma umetniška glasba je po njegovi oceni potisnjena v medijski geto, vrednotenje vseh vrst zabavne glasbe pa je prepuščeno trgu. Mihelčič zagovarja, da bi popularna glasba morala zavzeti vsaj tretjino prostora v Sloveniji, umetniška glasba pa bi si zaslužila posebno skrb in pozornost ter postopoma prav tako zavzeti do tretjine prostora, saj mediji zanjo slabo ali pa sploh ne skrbijo.
Opozoril je tudi na vse manj navzoče seznanjanje z umetnostjo v šolskem sistemu in na pomanjkljivo zaščito avtorskih del, ki ni v prid posameznemu ustvarjalcu. "Ker gre v vseh primerih tudi za promocijo države, sta dolžnost in interes države moralna zaščita in pomoč," je prepričan Mihelčič, ki je svoje ugotovitve, za katere upa, da bodo dosegle čim več ljudi, opredelil kot "nujni klic za celovito spremembo odnosov do slovenske glasbene ustvarjalnosti".
Na vprašanje, ali je peticija prišla ob pravem času glede na to, da se obetajo sprejem novega nacionalnega programa v kulturi ter posodobitve medijskega zakona in avtorskih pravic na evropski ravni, je odgovoril, da ta pravi čas traja že dolgo, a se mu zdi, da je preveč ljudi v njegovem okolju, ki so morda apatični, ki ne želijo stopiti v ospredje in povedati - gospodje, ne delate prav. "Jaz sem šel do najvišjih ljudi in jim povedal, da uničujejo kulturo," je dodal Mihelčič.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.