(Z VRHA KUPA) Znanstveno-fantastični marksizem

Družbeni analitiki se večinoma strinjajo, da filmi dajejo neprekosljiv vpogled v preteklost, sedanjost in prihodnost človeških družb. Na slovenskem knjižnem trgu smo v teh dneh izpod okrilja založbe Sophia dobili knjigo, ki ta pogled vzame še toliko bolj resno. Primož Krašovec se namreč v svojem prvencu Tujost kapitala posluži tega nazora, da bi z njim v obliki družboslovne razprave ponazoril vse očitnejše spremembe v razvoju sodobne civilizacije. Kapitalizem je v klasični marksistični maniri še vedno osrednji objekt njegovega preučevanja, vendar pa knjiga poseže onkraj obstoječih teoretskih okvirjev, da bi iz te osnove izluščila nekaj bistveno daljnovidnejšega.

Osrednja teza knjige je namreč ta, da kapitalizma ne bi smeli videti kot sistema, ki se je razvil kot logična posledica preteklih oblik družbene organizacije, temveč kot nekaj, kar se - razvija iz prihodnosti. To morda zveni kot premisa kakšnega znanstvenofantastičnega filma, a jo Krašovcu vendarle uspe argumentirati na kredibilen in prepričljiv način. Tisto, kar v razvoju kapitalizma vidimo ta hip, je namreč del že določene prihodnosti, ki se počasi sestavlja v svojo končno obliko. In prav tu se skriva tisti najbolj temačni vidik, na katerega cilja naslov knjige. Človek namreč v 21. stoletju vse opazneje postaja odvečni element sistema, s katerim je obkrožen. Kapital z vse večjo avtomatizacijo in vse bolj avtonomno umetno inteligenco počasi privzema tudi tista opravila, ki so bila v preteklosti v domeni človeštva. Podobno kot vesoljsko bitje v Scottovem Osmem potniku (Alien, 1979) je na dolg rok tudi kapital tujek na našem plovilu, ki nas želi izkoristiti za svojo rast, nato pa dokončno izpljuniti.

Ključno je to, da pri tem ne govorimo o neki daljni prihodnosti, temveč o procesih, ki pred našimi očmi potekajo že dlje časa. Vincent Le v izvrstni spremni besedi opozori, da se je tehnološka singularnost pravzaprav začela odvijati že s posameznimi eksperimenti v kmetijski produkciji v Veliki Britaniji in na Nizozemskem med 17. in 19. stoletjem, a se pravih posledic tega razvoja vse bolj zavedamo šele v današnji dobi. Kot zapiše Krašovec: "Če je bil veliki ekonomski problem 19. stoletja eksploatacija in 20. regulacija, je problem 21. stoletja odvečnost človeštva s perspektive kapitala."

Tukaj vzporednica z znanstvenofantastičnimi filmi hitro postane očitna. Ta filmski žanr, nekoč marginaliziran na B-film, ki so se mu pogosteje smejali, kot pa ga občudovali, je do danes postal vse bolj kredibilen oris naše in prihodnje realnosti. Krašovec tudi sam prizna, da je na neki točki ugotovil, da mu prav znanstvenofantastični filmi povedo več o izhodiščni temi kot klasični marksovski koncepti. A avtor se v knjigi ne zadovolji zgolj s tem, da bi nizal primere iz hollywoodskih filmov ter na ta način dokazoval svoje teze, temveč v zadnjem poglavju stori korak naprej in poskuša tudi sam privzeti pogled, ki je osvobojen ideoloških spon današnjega časa (predvsem klasične delitve na levico in desnico), ter prihodnost opiše z njenimi lastnimi prijemi. Kot zapiše, se medijska produkcija danes že premika v načine pripovedovanja, ki so vse manj linearni in diskurzivni, temveč že od sredine minulega stoletja postajajo vse bolj vizualni in sinhroni. Kot primer takšnega pripovedovanja izpostavi seriji Prestar, da bi umrl mlad (Too Old to Die Young, 2019) ter Evforija (Euphoria, 2019-), ki sta inovativni ravno v tem, da ju zaznamujejo veliko subtilnejši načini posredovanja ideologije, ki potekajo preko celotnega spektra gledalčeve vizualne izkušnje. Knjiga Tujost kapitala tu že postane kot okno v dojemanje prihodnosti in se že skorajda bere kot znanstvenofantastični roman o umetni inteligenci in kapitalizmu, s primerljivim učinkom srhljivosti, značilni za dobro žanrsko literaturo. Skratka izvirno, fascinantno in predvsem zelo relevantno.