Petra Vidali
Avstrijska galerija Belvedere v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju skupaj z Narodno galerijo, osrednjo nacionalno ustanovo za starejšo umetnost v Sloveniji, predstavlja temeljna dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov leta 1848 do razpada skupne avstro-ogrske države leta 1918.
"Osrednja tema razstave so likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti, in zasedajo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu. Prav tako bo predstavljen pogosto ambivalenten odnos slovenskih umetnikov do Avstrije, saj je večina od njih vsaj del študija ali kariere preživela v Gradcu ali na Dunaju in njegovi okolici.
Obdobje bo predstavljeno z vidika likovne analize in stilističnih podobnosti med umetniki, povezav med slovenskimi likovniki samimi, njihovih vzporednic s slovenskimi in evropskimi literati in z drugimi, posebej avstrijskimi in dunajskimi likovnimi krogi, tudi z vidika dunajskih ustanov in osebnosti."
Dela Jožefa Tominca, Ivane Kobilca, Ferda Vesela, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jama, Mateja Sternena, Avgusta Bertholda in drugih bodo postavljena ob bok mednarodnim mojstrom, kot so Groharjev vzornik Giovanni Segantini, Dunajčanka Tina Blau, v Mariboru rojen Anton Nowak in Ernst Stöhr, ki je živel v Bohinju.
Razstava bo na ogled skoraj štiri mesece, do 25. maja letos. Razstavo sta zasnovala Markus Fellinger, kurator Belvedera, in Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije Slovenije, pri oblikovanju pa sta sodelovala tudi Michel Mohor, kurator Narodne galerije, in Miroslav Haľák, asistent kuratorja Belvedera. Program vključuje tudi vodene oglede v slovenščini in raznolike spremljevalne dogodke. Zaradi gostovanja na Dunaju bo v Narodni galeriji v Ljubljani začasno del Stalne zbirke z umetninami iz 19. in 20. stoletja zaprt.
Razstava Svet v barvah ni največja razstava starejšega slovenskega slikarstva na tujem sploh, je pa ena največjih. Spomnimo na dva obsežna projekta v evropskih prestolnicah v tem tisočletju: leta 2013 so v pariškem muzeju Petit Palais odprli razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Z dvesto eksponati je bila to do takrat največja predstavitev slovenske umetnosti v tujini. Slovenske umetnine so bile razstavljene v ugledni palači med Seno in Elizejskimi poljanami, ki ima bogato stalno zbirko del umetnikov, kot so Rembrandt, Rubens, Delacroix, Monet, Cézanne, eno krilo pa je namenjeno občasnim razstavam in tu so gostovala slovenska dela. Tako kot bo dunajska razstava izpostavila povezave md slovenskimi in avstrijskimi likovnimi in sploh umetniškimi krogi, je bila pariška seveda dragocena, ker je slovenski impresionizem postavila ob ikoničen francoski impresionizem in je preučila povezave med njima. Tudi razmerje med obema palačama in galerijskima prostoroma na Dunaju - Zgornji in Spodnji Belvedere - je podobno kot med krili Petit Palais: v Zgornjem Belvederu je na ogled stalna zbirka ikon dunajskega modernizma, predvsem dela Gustava Klimta in Egona Schieleja seveda. V Spodnjem Belvederu pa so na ogled začasne matične ali gostujoče razstave. Barbara Jaki je pariško razstavo zasnovala skupaj s kustosom Petit Palais Sylvainom Lecombre.
Na Praškem gradu, eni najbolj obiskanih turističnih in kulturnih točk češke prestolnice, pa so veliko razstavo slovenske umetnosti odprli maja 2019. Narodna galerija je na Češko odpeljala kar 474 umetnin slovenskega impresionizma in drugih smeri, ki so oblikovale slovenski kulturni prostor med letoma 1870 in 1930. Po besedah direktorice Barbare Jaki, ki je s sodelavci, kustosi Narodne galerije, razstavo na Praškem gradu zasnovala, je šlo za "največjo in najštevilčnejšo pošiljko nacionalne dediščine v tujino v vsej zgodovini". Narodni galeriji so za razstavo na Praškem gradu posodili umetnine številne ustanove. Ob razstavi je izšel tudi obširen katalog na kar 625 straneh. Tudi s češko prestolnico je bila starejša slovenska umetnost pomembno povezana, v Pragi so študirali in se vanjo vračali in se v njej navdihovali mnogi slovenski umetniki. In tudi izbira Praškega gradu je bila pomenljiva, saj je njegove premene v 20. stoletju - in še marsikatero zgradbo v mestu - zasnoval Jože Plečnik.
